Akademija Blogec podarja

Ker smo ravno v času, ko se vse povprek delijo razni kipci iz alabastra, se mi zdi sedaj idealna priložnost, da še blogerji pristavimo zraven svoj lonček oziroma podest in se še mi skromno obdarimo. V ta namen sem v strogi tajnosti ustanovil Akademijo Blogec, sestavljeno iz vrhunskega poznavalca in ljubiteljskega strokovnjaka za Blogosfero (blogolitika), ki je na prvem rednem srečanju ob kozarčku piva izbral prve, torej častne dobitnike Blogeca.

montaža: dr. Onyx

Tisti, ki pričakujete rdečo preprogo, hostese (t.i. hotties) brez spodnjic, kanapeje in žlahtno penino na tuje stroške ter dva duhovitelja, ki se norčujeta na račun plastike vsem nam drage Miše Molk, si lahko kar takoj obrišete zadnjico (ali rečete pod nosom?). Saj vendar nismo na televiziji. Podelitev kipcev bo skromna in opravljena v ožjem “družinskem” krogu. Sedaj pa malo tišine, kajneda, da lahko v miru opravimo tole kar smo se namenili. Režija, prosim čim prej za predstavitev nagrajencev, da ne bomo tuki še korenine pognal od dolgega cajta, ko se nič ne dogaja.

Blogec popularnosti

Vsaka tovrstna podelitev ni omembe vredna, če se ne podeli najprej nagrade za popularnost. Čeprav  dobitnike te nagrade izberejo tisti, ki so pri vsem skupaj še najmanj kompetentni za strokovno sodbo, torej naši bralci, se moramo držati pravila, da ima potrošnik vedno prav, tudi če, oziroma še bolje, dasiravno nima prav.

Blogeca popularnosti za leto 2007 dobita heteroseksualni blogerski par…

HAD in DAJANA (vsak po pol kipca)

Pod heteroseksualni jasno krasno ni mišljena spolna usmerjenost obeh naših nagrajencev, ampak predvsem samček/samička, jing/jang, eros/tanatos princip, ki veje iz njunih (b)logov.

Medtem ko Dajana rada pokaže navezanost na tamaučice in nam razkriva svojo materinsko plat ter brezkompromisno preganja pornografijo in razvrat, ki se kot črne koze širi po Blogosferi in širšem medijskem prostoru, na drugi strani Had razvrat in pornografijo brezkompromisno širi (spomnimo se trilogije nepozabnih prispevkov iz sejma erotike, vroče Jasmine iz lanskega Big Botherja, za letos pa se po zobozdravstvenih čakalnicah in davčnih uradih namiguje, da ima v paci tudi že aktualno Žanin in je prispevek tik pred objavo), obožuje avtomobile ter kot tipičen moški srednjih let nerga čez ablast.

Pozorni spremljevalec obeh letošnjih nagrajencev za popularnost se bo spomnil, da se še pred nekaj meseci Had in Dajana odkrito nista marala, zadnje časa pa se zdi, da sta se zbližala kot še nikoli in da po nekaterih informacijah celo živita pod isto blogersko streho oziroma gostujeta na istem strežniku domenca.com.

Tu pride za bralce reklamni spot, ostali pa, ki live streama v brkljalniku še ne lovite, počakajte trenutek, da se spot odvrti do konca in potem nadaljujemo po kratkih nasvetih za, za, za, no, no, bo šlo…ja šoping vendar.

Tako, pa smo spet nazaj.

Upam da kdo medtem ni kliknili kam drugam, ker ga ne bomo prav dolgo čakali (Had, tebe gledam). Sam to je pri oglasih vedno riziko, da ti bralci lahko zbežijo z drugim. Je pa zato toliko več cekina od tega. Ker če nisi ravno ljudožerec, se samo od bralcev, ki tavajo kot potepuške mačke od bloga do bloga, pač ne da dostojno živet. Režija, gremo nazaj na skromno podelitev.

Pri nagradah za popularnost je zelo težko napisati smiselno obrazložitev Zakaj (ravno onadva)? Ati, zakaj ima mami kriv nos, ati, zakaj je Pucko prestopil k LDS, ati, ali gre sonček ponoči tud spančkat, ati, al bom jest k bom zrastu res sam fantke mel rad tko kot ti?…To so vse vprašanja, na katere odgovorov ni. Tako pač je in mi smo tu zato, da ugotavljamo dejstva. Fakte.

Če kdo kljub vsemu napisanemu še vedno misli, da kipca nista šla v prave roke, lahko razkrijem, da jo Had tudi zelo rad brez sramu javno pokaže, medtem ko jo Dajana res kar malček sramežljivo skriva (govorim o statistiki, you old perverts) in iz številk, ki gredo v milijone klikov letno, je upam jasno, da lahko vsi skupaj dobitnikoma kipca samo zaželimo, da ga bosta lepo nosila še dolgo vrsto let, ko nas že dolgo več ne bo.

Je pa s popularnostjo tako, kot z dobro prisesanim gozdnim klopom (aurelia borealis). Ko se te prime, ga težko dol spraviš, brez da mu glavo odtrgaš.

Blogec za blogerko leta

Če bi šlo za televizijski prenos, je to rubrika, kjer se običajno glede dobitnice nagrade skregajo na mrtvo režiser, scenarist, montažer zvoka in lučkar pripravnik. Eden bi rad imel na odru dekle z čim večjo košarico in globokim dekoltejem, nekdo drug dekle neizrazitih bokov in dolgih nog, najbolje kar samo Iryno Osypenko (kar ni poceni), spet drug hoče luštkan kader iz profila, ki trosi srčkane nasmehe… Ampak mi nismo televizija in to je vendar strokovni Blogec pa izboru Akademije.

Nominiranke v tej kategorijo po abecednem vrstnem redu so:

CENTRIFUZIJA
ZLOBA
KARMEN
ALCESSA
IRENA SIRENA
SIMONA REBOLJ
MORSKA
to be continued

Centrifuzija mi je pri srcu že od tedaj, ko je zbrala ves pogum in se javila na javno naročilo male vrednosti za Prvo Damo. Pri njej se mi zdi, da njen blog ne diha na polno, oziroma izgleda tako, kot bi prišel Ronaldinho na neko tretjeligaško blatno igrišče v soboto popoldan malo nažigat na gol (temu se strokovno reče lasanje, ups, laskanje). Zloba je simpatična optična prevara. Karmen, vse ženske, ki se pri polni zavesti vpišejo na elektrotehniko, bi najraje iz čiste objestnosti kar objel. Alcessa je poliglot in ena mojih redkih bralk. Ste grdi, umazani, zli (Itak) in vas privlačijo lepi, pametni in bogati? Irena Sirena ima nekaj za vas vsak dan znova (Irena me sicer ne mara, ker jaz kao nje ne maram, ko je zmagala za Hišnika SiLOLa, kar pa ni res). Simona Rebolj, fame fatale Fetalija W. T., blogerka, ki se jo samo z besedami enostavno ne da premagati (ženske se pa ne tepe, Fetalij, vsaj ne, dokler se z njimi ne poročiš, pol pa malček lahko – tko nežno po ritki, nalahko in z občutkom). Morske pa žal ne poznam.

In Akademija Blogec je za blogerko leta izbrala … MORSKO. Jaaaaa. Bravooo. Režijaaaa, prosim za ognjemet in petminutnoooo obmetavanje z orhidejami in vrtnicami (bralci, ki uporabljate brkljalniki verzije web 2.0 tega ne slišite, ampak v ozadju GnR s hripavim glasom že recitirajo znan napev… “Take me down to the paradise city where the grass is green and the girls are pretty…”).

Če ste mislili, da je najboljši afrodizijak na kraški burji posušen falus izumrlega sibirskega tigra, razmislite še enkrat.

Bodi dovolj evforije in nebrzdanega veseljačenja, gremo nazaj k resnim temam. Sedaj sledijo kategorije, kjer je Akademija Blogec avtoritativno izbrala nagrajence in zato v teh kategorije nominirancev ni. Vsi navedeni so samo absolutni zmagovalci.

Blogec za razočaranje leta

Verjetno se vsakdo, ki se odloči pisati lasten blog na tuj račun, kdaj pa kdaj skrivaj na podstrešju nagajivo poigrava z mislijo, da bi v svojih zapisih smešil (kao) popularne blogerje. Na ta način si lahko hitro zagotoviš neskončne horde brezštevilnih bralcev, pa tudi norčevanje iz drugih nam je prirojeno mnogo bližje, kot pa kvalificirano smešenje samega sebe, pri katerem ne bi izpadli popolni bedaki. Seveda s tem ni načeloma nič narobe, dokler so zapisi res smešni in zabavni. Ko pa satira prestopi mejo in postane samo žaljenje kar tako, potem je zadeva vredna kipca. In Blogec za razočaranje leta dobi

IVO, IVO RAJŠP in KARTONI, KARTONI PRAŠNI (vsak po en kipec)

Njun blog je eksplodiral kot supernova v blogosferi in sprva je kazalo, da bo šlo tokrat za pravo makrozvezdo in ne samo še za eno “rdečo pritlikavko”. V žargonu prvih dni vojne v Iraku bi lahko rekli:“Looking fucking good”. Ampak žal, megaerekcija na stereoidih ni trajala prav dolgo in prve zametke neozdravljive kronične senilnosti in diareje (baje res pomagajo suhe slive in obisk pri homeopatu) na podstrešju je nakazal zmeden zapis, posvečen Centrifuziji. Akademija Blogec tega ni spregledala, kljub zaslepljujoči svetlobi ob prvem (pre)blisku. Pa redno brišite (beli) prah iz kipca. I feel so fucking stoned…

In sedaj zopet nazaj k veselim temam.

Blogec za presenečenje leta

Nekateri blogi imajo v sebi tisto značilno nekaj, kar na začetku sploh ne veš, kaj to nekaj je in ali to sploh je to to. WTF? In ko na tak blog naletiš, se zamisliš, prebereš še enkrat prvič, prebereš drugič in še tretjič, nenadzorovano spustiš enga ta kratkega golobčka (imenovan damski golobček) ter si rečeš WTF OMG? In ko se ti to zgodi spontano postane jasno, da gre za presenečenje vredno kipca. Blogca, da se ga vzame domov in ni za polizat dobi

FEHIM – ŠABANOV SIN

Fehim, da te dons vidi tvoja razredničarka, kaj? Kdo bi si mislu, da Fehim, sin ata Šabana in mame Tonke, tolk daleč da mu se pride? Pa bratca Halila pozdrav.

Fehima odlikuje značilen, luciden jezik najstnika, ki virtuozno odkriva svoje prebujajoče telo, nam  doživeto opisuje svojo prvo ljubezensko izkušnjo s sošolko Špelco ter niza drobcene utrinke iz vsakdanjega življenja netipičnega petnajstletnika. Fehimov jezik je včasih trdi in oster, spet drugič poetično tekoč in nagajiv. Tipičen Fehimov prispevek pa gre nekako takole:

“PIP,prej popodne sam bio na wc pa sam ga na roke PIP.Pa pridem van iz weceja pa gre fotar PIP.Pa pride u moje soba,pa reče,da sam dobar,da mi rata,da sam na wc skor ene ure,pa dila čist mrzle od školjke,pa mi pomežikno.”

Lepo.

Blogec za življenjsko delo

O moj blog, dosta više tega. Nenazadnje tudi Mavec danes ni več tako poceni, kot je še do nedavna bil.

Tole zadnjo rubriko si mnogi razlagajo, da kipca za življenjsko delo običajno dobijo sami posušeni “old farts”, ki se jim tako samo na lep način pove, da je bilo dovolj (dosta više) in da naj počasi odnehajo, ker prihajajo za njimi mlajši, prodornejši in potentnejši napadalci. Akademiaj Blohec se s tako poenostavljeno razlago odločno ne strinja, zato zadnje kipce ponosno podeli kandidatom po spisku:

JONAS Ž.
MOJCA M.
MARKO C.
MANCA K.

Iz režije so tik pred podelitvijo sporočili, da je Prizivno Sodišče Akademije Blohec s.p. enoglasno odločilo, da Mojca M. letos kipca še ne dobi, ker baje ni blo čisto vse v redu in se je neki kao prevajal od druzga, ki pa sploh ni bil niti nominiran. Ostali trije pa se lahko še naprej od srca veselijo tegale nenadejanega  uspeha.

Tko, to je v bistvu za prvič vse. Kanapejčkov, šampanjčka in šlatanja hostes za riti, kot rečeno že na začetku, tokrat ne bo. Jaz grem na masleno želiščno štručko pogreto v mikrovalovki, v čast zmagovalcem pa bom zvrnil še šilce ali dva domače travarice v bifeju čez cesto, kjer se je čas ustavil približno takrat, kot srce našega maršala. Kaj boste pa storili vi, me pa malo en PIP boli.

Akademija Blogec se za sodelovanje v Blogosferi iskreno zahvaljuje:
Chef, Black, Dinozaver, pipi, commonsense, Ležalnik, Grega, Tjaša, Človek, rockstar1707, Saša Gerčar, BGH, Jaka, Žiga, Jan,  in še mnogim, mnogim drugim.

Čaki, čaki, kovačeva kobila je vedno breja pravijo. Kje je pa kipce zame? Režija, gremo še enkrat od začetka…NE, saj ne. Kar je je. Hej, k vragu pa PIP alabaster.

Mal ga namočiš, pa že razpade (you old perverts).