Sondaža

Včeraj zvečer, ravno med spremljanjem oddaje Vroči stol, me predrami telefon. Najprej pustim da nekaj časa zvoni v prazno, ker nisem pričakoval nobenega klica in gre verjetno ali za pomoto, ali si je kakšen od znancev okužil računalnik z črvi, ki ga spravljajo ob živce, ali pa je spet nekdo najel študente, da zvečer ljudi morijo po telefonu, ker delajo anketo. Ta zadnji primer je še najbolj nadležen (takoj za črvi), ker čim enkrat nekemu študentu odgovoriš na vprašanja si po moje takoj izmenjajo tvojo številko in potem lahko vsak večer odgovarjaš na anketna vprašanja, ali pa, kar je še najbolj praktično, pokličeš na Telekom in prosiš, če ti zamenjajo telefonsko številko, ker te nadlegujejo.

Ena od možnosti bi bila še da gre morda za akviziterja, ki ti prvih petnajst minut sadi rožice, da povsem izgubiš razsodnost, potem pa te na koncu direktno vpraša, ali bi kupil najnovejšo izdajo leksikona, ki obsega dvajset knjig v dolžini treh tekočih metrov in stane čez tisoč evrov, plačljivo tudi na obroke samo v tej enkratni ponudbi. Samo akviziterji taktično pravilno večinoma kličejo dopoldan, ko so doma starejši ljudje, ki potrebujejo družbo in v zahvalo potem še kaj kupijo. Recimo ortopedsko napihljivo ležišče iz predelanih odpadnih avtomobilskih gum ali bioenergetski povšter (blazina) napolnjen s čisto pravim kurjim perjem od domačih kokoši.

Nič, ker mi gre zvonenje že pošteno na živce dvignem telefon in prijazen ženski glas na drugi strani se mi predstavi, da kliče iz Fakultete za družbene vede in glej ga naključje, da dela anketo. Kdo bi si mislil. Prav, ker sem že ravno dvignil slušalko pa si bom vzel še tistih 15 minut za odgovore, a s tem sem zavestno žrtvoval zadnje minute Vročega stola, tako da ne vem ali je zunanji minister v duelu premagal Voduška, ali pa je bilo spet neodločeno z vnaprej dogovorjenimi vprašanji.

Po prvih nekaj minutah ankete sem ugotovil, da gre praktično za sama delikatna in skrajno občutljiva politična vprašanja. Kako ocenjujem premiera, precednika države, če sem za odcepitev Kosova (oziroma nekaj v zvezi z priznanjem, kar nisem čisto dobro razumel), katera dva ministra bi odstavil, če bi bile volitve jutri, kakšno se mi zdi stanje demokracije, koga sem volil na zadnjih volitvah (tu sem se zlagal), koga bom volil na naslednjih volitvah, ki se jih ne bom udeležil, kdo bi lahko bil nov mandatar (tu sem naivno mislil, da je z Pahorjem že vse vnaprej dogovorjeno) in podobno.

Običajno me sicer zvečer študentje po telefonu sprašujejo, katere pralne praške uporabljam in katera reklama za pralni prašek Ariel se mi je v zadnjem tednu najbolj vtisnila v spomin. O politiki me pa ni še nihče tako direktno spraševal kar po telefonu. Poleg tega sem odraščal, kot že večkrat rečeno, v komunizmu, kjer so te starši še preden si šel v malo šolo najprej podučili, da če te kdo na cesti vpraša “Kaj si misliš o Dolancu in ali je Maček res pod vplivom Sovjetske zveze in imformbirjoa?“ moraš biti tiho kot miška, ker nikdar ne veš, kdaj služba državne varnosti dela tako imenovano „SONDAŽO“.

Naj pošteno povem, da me je ob vseh teh vprašanjih postalo strah, začutil sem cmok v grlu in bolečina v prsih je postajala čedalje močnejša. Po petnajstih minutah je bilo sondaže na srečo konec in dekle na drugi strani slušalke se mi je prijazno zahvalilo za odgovore. V pravnem poduku na koncu sem še izvedel, da sem odgovarjal za Politbarometer in da sem tako oblikoval javno mnenje. Domnevam za mesec februar.

Na tem mestu naj priznam, da sem iz strahu večini dal oceno kar 4, samo predsedniku države sem dal 5 za vsak slučaj, če bo dobil na mizo rezultat ankete z mojo telefonsko številko. Poleg tega sem imel v času odgovarjanja na vprašanje vsaj dva promila alkohola v krvi, tako da v takem stanju ne bi bil sposoben voziti niti avtomobila z avtomatskim menjalnikom po ravni cesti in pri belem dnevu, kaj šele resno oblikovati javno mnenje.

Za drugič pa, če bo še kdaj prilika, bi prosil, če se mi lahko taka skrajno delikatna politična vprašanja pošljejo po elektronski pošti na tajni elektronski naslov odprt na Nizozemskih antilih, sporočilo naj bo kriptirano po standardu DES z dolžino ključa vsaj 2048 KB, javni ključ pa naj bo poslan po navadni pošti, oddani v tujini pod lažnim imenom in poslan na tajni poštni predal odprt na glavni pošti v prestolnici Demokratične republike Kongo.  

Drugače moje odgovore štejte za brezpredmetne.

Advertisements

3 komentarji to “Sondaža”

  1. chef Says:

    Hoho, odličen zapis! Sploh to je odlično, da ne preverijo, če kličejo pijanega človeka, ha!

    Če bi klicali režiserja Košaka, bi fant takoj posumil, da smo se vrnili v svinčene čase, haha.

  2. Centrifuzija Says:

    Joj, jaz pa obožujem take ankete, ampak me nikdar ne doletijo. Že nekaj let namreč nimam stacionarnega telefona, na gsm me pa očitno ne dobijo. Škoda, res.

  3. lily Says:

    Vodušek je Ruplu zaželel veliko sreče … in zraven mahal z repkom ter se rahlo slinil. res.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: