Študent za nedoločen čas

Kot je verjetno večini znano, so študenti (pravi in tisti na tuje napotnice) pri nas eden stebrov ekonomije. Njihove prednosti na trgu delovne sile so znane in očitne. So cenena delavna sila, brez socialnih pravic in s tem povezanih ugodnosti, lahko jih najameš po potrebi in odsloviš kladarkoli, za javno upravo pa dodatni politični bonus to, da se ne štejejo med zaposlene, ko se je potrebno pred volilci hvaliti s statistiko. Posel s študenti očitno cveti kot še nikoli in če kdo sanja, da bodo ukinili študentsko delo, je to tako utopično, kot če bi kdo pred leti dejal, da bodo ukinili avtocestni program.

In danes zjutraj na vlaku z enim očesom spim, z enim ušesom pa poslušam pogovor študentk. Ena od njih se pohvali, da je končno dobila delo za nedoločen čas. V študentskem žargonu to pomeni, da ji sedaj ne bodo več dela podaljševali vsak teden ali mesec, ampak je zaposlena prek študentske napotnice za nedoločen čas (s polnim delovnim časom) do preklica.

Čestitka.

Mnenje pod črto:

Moje osebno mnenje je, da če država že dopušča (in tudi podpira) takšno sivo ekonomijo, potem bi morala pa vsaj zagotoviti, da za takšne primere delodajalec plačuje prispevek v pokojninsko blagajno in bi potem takšnemu delavcu tekla delovna doba. Zame namreč to niso več študentje, ampak zaposleni delavci. Nekateri na tak način delajo tudi leta in po moje obstaja danes veliko fantomskih študentov, ki so vpisani na fakultete samo zaradi statusa. V smislu “Ni statusa, panika za napotnice”.

Morda pa bi se lahko vsi ti delavci-študentje počasi že organizirali v kakšnem sindikatu in se začeli pogajati o “panožni kolektivni pogodbi” za študentsko delo? Če hočejo, jim lahko tudi sam napišem kakšno peticijo v (polomljeni) angleščini, kjer bi tuje inštitucije obvestili o nevzdržnih razmerah (tudi) na tem področju, nenazadnje pa sem pripravljen prevzeti vodenje študentskega sindikata na začetku, dokler si ne izborimo trdih pogajalskih izhodišč. Predsedovanje EU je idealni čas za to in čas je zadnje, kar imamo na razpolago v neomejenih količinah. Škoda, ker ne bomo predsedovali EU celo desetletje. Potem bi bilo šele zabavno.

Podobne teme:
Študentski trezor

Advertisements

11 komentarjev to “Študent za nedoločen čas”

  1. ani Says:

    S študentskim delom naša država hkrati blaži socialno stisko, navidezno zmanjšuje brezposelnost, omogoča podjetjem (ne samo javni upravi) izkoriščanje in okoriščanje, otežkoča študentom po diplomi dobiti prvo redno zaposlitev – vprašati se je treba, kdo ima največ od tega. Po mojem mnenju so to študentski servisi in podjetja (in javna uprava), za študente ostaja le majhen kos pogače, pa še to le začasno (posledice vidimo šele pri iskanju prve zaposlitve), vendar nekaterim ta kos pomeni tako veliko, da jim omogoča študij. Študentske institucije in njihovo manipuliranje s študenti so nasploh zgodba zase – slovenska država v malem. Banana republika.

  2. dronyx Says:

    ani: Tu gre po moje za paradox. Dejstvo je, da študentje čedalje bolj odžirajo klasična delovna mesta za nedoločen čas, s tem pa seveda posredno vplivajo nazaj na to, da po končanem študiju ne dobijo resne službe in še leta delajo na tuje napotnice. Bivši minister Janez Drobnič je potem, ko so ga že odstavili, lepo pojasnil za kaj pri vsem skupaj gre. Lahko pa bi, če bi se vsaj malo potrudili in bi obstajala politična volja, zagotovili vsaj minimalne socialne pravice za take delavce. Bodoče intelektualce. Kakor mi je pa znano, takšna siva lisa v ekonomiji ni običajna praksa v zahodnih država in gre še za eno lokalno posebnost podalpske Belorusije.

  3. alcessa Says:

    Bo že res: enkrat pred pristopom Slovenije k EU sem se pogovarjala z enim od študentskih funkcionarjev, ki je izjavil točno to: da gre za slovensko posebnost, nad katero Evropa ni navdušena. Pri tem seveda v drugih državah obstajajo tudi druge možnosti za pravno in upravno ureditev študentskega dela, kakor sem ugotovila v dojčlandu…

    Sama brez dela preko študenta najbrž ne bi ravno zmogla financirati svojega študija, pa še dve službi iz študentskih let sta mi ostali tudi po koncu študija, namreč na avtorsko pogodbo (stalne službe nikoli nisem iskala, ker sem zaprisežena freelancerka).

    Dobra stran študentskega dela torej kljub vsej zlorabi še zmeraj obstaja -ukiniti bi bilo treba le napotnice.

  4. dronyx Says:

    alcessa: Nekje sem prebral, da naj bi bili ravno v Nemčiji ti delavci (torej študentje) izenačeni glede pravic z ostalimi delavci in zato niso tako konkurenčni kot pri nas. Ko sem jaz študiral na začetku 90 let se ne spomnim, da bi obstajale praktično kar redne službe na študenstko napotnico. Takrat si čakal lahko skoraj cel dan na servisu, da si potem dobil delo za nekaj ur. Danes pa poslušam primere za razna težja fizična dela za nekaj ur, recimo razne selitve, ko dobijo študente na servisu, pridejo pogledat kaj je za delat, potem pa, ko vidijo za kaj gre, preprosto odidejo. Češ, da je za tako delo pa premalo plačano.

  5. alcessa Says:

    Ja, ko sem tukaj iskala študentsko delo, sem šla lepo na zavod za zaposlovanje, kjer so imeli za študente posebno pisarno. Delo si dobil z dokazilom o statusu (študentska izkaznica) in spomnim se, da sem enkrat poleti 9 tednov preživela za tekočim trakom, brez da bi moj delodajalec moral plačevati socialne dajatve, vendar mislim, da to (9 tednov brez obveznega plačevanja) velja za vse, ne le za študente. V Tübingenu veliko študentov tudi kelnari (ne vem, kakšno prednosti imajo delodajalci od tega, razen, da jim mogoče lahko plačajo manj), so babysitterji (predvidevam, da na črno) in pa “pomožni znanstveniki” (plačani uporabniki kopirnih strojev 🙂 ), za kar obstaja na fakultetah čisto posebna tarifa. Najbrž nemški študenti izvajajo še kup drugih del, mogoče imajo zaradi strokovne neusposobljenosti manjšo plačo, kot primerno izobraženi delavci, socialne prispevke pa morajo plačevati šele od določenega zaslužka naprej.

  6. Jerno Says:

    Ne poskušam zagovarjati države ali študentskega dela, vendar mislim, da se dostikrat v tej tematiki mešajo skupaj jabolka (brezposelni) in hruške(študenti). Trditev, da zaradi študentov ni delovnih mest za ostale je privlečena za lase, saj delovna mesta SO, vendar se ljudem, ki so na zavodu za zaposlovanje ne da delat.
    Glede tega, da država prikazuje kako je zmanjšala brezposelnost pa lahko rečem naslednje…..”brezposelnost” se je drastično zmanjšala s 1.januarjem 2007. Zakaj? Ker je takrat stopil v veljavo nov zakon, ki predpisuje, da more brezposelna oseba prijeti za ponujeno delo. Kaj se je zgodilo? “Študenti”, ki so “cuzali” socialko so se ob prvem povabilu na razgovor nemudoma odjavili iz zavoda za zaposlovanje.

    Kar se tiče izkoriščanja študentov pa menim naslednje. Če si že študent pol študiraj oz. delaj tolko kolko rabiš. Vsakega namreč potegne denar in raje dela cele dneve za 400+€ kot pa da bi delal malo manj in zaslužil tistih 200+€, ki jih dejansko rabi.

  7. ani Says:

    Ja, seveda je študentsko delo paradoks. Kot še marsikaj drugega v naši deželi. Zapušča nas tudi človečnost in empatija glede na izjavo, da se tistim, ki so na zavodu za zaposlovanje, ne da delat. No, saj kanček resnice je v tem, ampak dvomim, da je imel zgornji komentator v mislih tiste, ki so zaposleni na zavodu …

  8. dr. Onyx Says:

    Glede statistik in števila (ne)zaposlenih sem jaz vedno rahlo skeptičen. Ti lahko statistiko ukrojiš po svoje, če spremeniš metodologijo. Recimo iz kvote nezaposlenih brišeš vse invalide, pa še kakšno kategorijo iskalecev zaposlitve.

    Ker danes skoraj ni več klasičnih štipendij, mora domnevam večina študentov za preživetje tudi delati in kar se tega tiče, je študentsko delo povsem v redu zadeva. Problem nastane, če je za nekoga to potem kar redna služba in opusti študij, ker sicer izgubi “službo”. Je pa precej takih “služb”, kjer delodajalci pričakujejo, da bo študent tam praktično zaposlen mesece ali leta, 8 ali več ur na dan, ker ga morajo za delo najprej usposobiti in nadomešča prej redno zaposlenega. To pa meni ni več normalno in če imaš firmo, se ti lahko res samo smeje.

  9. ani Says:

    Se absolutno strinjam.

  10. Ležalnik pika Com Says:

    Hehe, super post. Je pa spreminjanje stvari “na slabše” torej poseganje v že pridobljene pravice nekih interesnih skupin vedno zajebano, ker te interesne skupine seveda zaženejo vik in krik, svoj lonček pristavi opozicija itd… pa to ne leti konkretno na nobeno vlado ali opozicijo, vedno je tako in vedno je isto.

  11. Ipsilon Says:

    Slovenska posebnost študentskega dela temelji na zakonsko določeni postavki, da del koncesijske dajatve, ki jo plačujejo delodajalci študentskim servisom, pripada raznim študentskim organizacijam – študentskim klubom na lokalni ravni, študentskim organizacijam univerz in Študentski organizacije Slovenije (ŠOS). V praksi je to pomenilo, da so študentski klubi imeli denar za žure, koncerte, pa tudi za kakšno pametnejšo stvar, in so bili zlasti v manjših, od LJ oddaljenejših krajih (Pivka, Tolmin, Cerkno, Bela Krajina in še marsikje) poglaviten generator zabavno-kulturno-športne scene, obenem pa se je posameznikom, ki jim ni bilo vseeno, dajalo sredstva, da so se lahko, pa čeprav naivno, ukvarjali z raznimi perečimi problematikami od sociale do ustanavljanja novih univerz. Po razbitju ŠOU LJ ter ŠOS-a (divida et impera, pa niso več resen politični faktor v odločanju o študentskih zadevah, za kar ima največ zaslug aktualna vlada) in “privatizaciji” večine študentskih klubov (vsaj njihovih dobičkonosnih delov, glej recimo KMŠ v Ljubljani oziroma celotno ŠOU v Mariboru), se je do dobršne mere izrodil tudi ta pozitivni vidik študentskega dela.

    Strinjam se, da pomeni študentsko delo nelojalno konkurenco vsakemu, ki išče regularno zaposlitev. Obenem pa s študenti na napotnico delodajalci počnejo, kar hočejo. A če ukinemo študentsko delo, kdo bo vzdrževal študente med študijem? Štipendiranje je kilavo, ljudje pa iz dneva v dan bolj revni – bo študij res le privilegij bogatih?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: