Državljanski novinarji

Blogi so v eter lansirali zanimiv izraz “državljanski novinar“. Na nek način smo tako novinarje razdelili na državljanske in nedržavljanske, amaterje in profesionalce. Novinarje, ki so državljanski in to niso in novinarje, ki niso državljanski in to so. Razumi kdor more.

V spominu mi je ostala pripomba Chefa, ki sem jo prebral na njegovem blogu in kjer se je čudil, kaj za vraga počne 55 novinarjev pri žurnalu24. Tu sicer ne vem, ali so v tej številki tudi novinarji spletne različice, ampak kakorkoli že, če kot bloger na hitro pogledaš nekaj tiskanih strani tega dnevnega brezplačnika, nekako ne vidiš v ozadju dela 55 novinarjev. In če se potem še bežno ozreš po blogosfer hitro dobiš občutek, da kaj takega spravi skupaj lahko peščica blogerjev. Morda deset ali manj, če bi se resno lotili dela.

Ampak zdi se mi, da večina blogerjev ne loči med klasičnim blogerskim zapisom in (dobrim) novinarskim prispevkom. Jaz nisem bil nikdar niti blizu novinarskemu delu, zato verjetno nisem pravi naslov, da o tem sploh pišem. Si pa nekako predstavljam, kako vse skupaj izgleda. Kot bloger večino zapisov napišem praktično “iz roke”. Odprem openoffice writer in pišem tok misli. Če se kakšna beseda podčrta rdeče, pogledam na hitro, katero črko sem zatipkal, popravim in pišem dalje. Pri tem se preveč ne naprezam in večino prispevkov napišem v nekaj minutah. Redkokateri daljši zapis nastaja drugače.

Če vzamem na drugi strani nek resen analitični novinarski prispevek, je v tistih nekaj odstavkov ponavadi vloženo neprimerno več dela, kot v klasični blogerski zapis enake dolžine. Novinar je verjetno kontaktiral ljudi, ki se na obravnavano področje spoznajo, opravil več telefonskih klicev, razposlal elektronsko pošto, se dal poučiti o temi pri strokovnjakih, da lahko v prispevku sooči mnenja in različne poglede, poda potem še svoj prispevek in vse skupaj zapakira v berljivo obliko. Tu ne gre samo za pisanje, ampak je verjetno v ozadju precej organizacijskega dela. Če na hitro preletim bloge, bi težko našel primer, kjer se pisanja avtor loteva na tak način.

Jaz osebno tega tudi ne bi počel, ker česar se ne da napisati v nekaj minutah, se sploh ne lotim. Če bi to že počel in bi me to veselilo, potem bi si pa verjetno raje poizkušal najti plačano službo novinarja, kot da to počnem zastonj na blogu.

Ampak na drugi strani je želja po dobičku in zmanjševanju stroškov verjetno tudi na strani “resnih” (tradicionalnih) medijev povzročila, da tudi sami ubirajo čedalje bolj blogerski pristop in prepustijo “študentom” in raznim honorarcem različnih profilov, da se razpišejo o zadevah, o katerih lahko nimajo pojma in se na hitro nekaj podučijo iz prispevkov, ki jih na internetu najde kot prve google. Preberejo prve odstavke, ali še to ne in napišejo povzetek, brez kakršnegakoli preverjanja informacij. To je bistveno ceneje, kot imeti na plačilni listi uglednega novinarja. In tu jaz vidim bistvo “KONVERGENCE MEDIJEV”.

Ko bo ta konvergenca končana, bomo na koncu vsi samo še blogerji.

Advertisements

12 komentarjev to “Državljanski novinarji”

  1. Dajana Says:

    Jaz pa sem bila novinarka. Pri radiu, televiziji in cajtngu. Resda ne z dolgim stažem. Resda sem delala nekaj v obrobju, prevajala, napovedovala vreme in reklame, snemala sejme, otvoritve in podobno… in sem takrat, ko bi morala resno začeti, nehala. Sem pa študirala na fakulteti, kjer poučujejo novinarstvo (no, jaz sem šla na mednarodno politologijo po drugem letniku, do drugega naprej smo imeli isti program). Kakorkoli – mene tudi čudi, kaj tam dela 55 novinarjev, najbrž so samo tam napisani… Ne vem, v čem se loči resen blogerski post – kot je ta tvoj tukaj od novinarskega članka. Saj na koncu koncev popa MC svoje članke iz Dnevnika in iz Jane na svoj blog. Ne vem, če prej kaj popravi. Razlika je v tem, da v tiskanem mediju ne moreš imeti videa in da ne moreš klikniti skozi na drug link in najvažnejše: da ne moreš napisati komentarja.

  2. Ležalnik pika Com Says:

    Ugibam na slepo – 55 je vseh skupaj novinarjev, ki so kadarkoli sodelovali (sodelujejo) pri Žurnalu. Lahko honorano, za en stolpec na teden in podobno. Ne pa 55 redno zaposlenih novinarjev.

  3. dronyx Says:

    OK, Žurnal24 res ni pravi naslov za debato o tem, kaj naj bi bil resen novinarski prispevek in če bi bil pri volji, lahko nekaj takega, minus reklame, TV spored in sudoku, napišem vsak dan sam. Vstanem ob petih zjutraj in ob dveh popoldne ugasnem računalnik, na katerem je brazplačnik za naslednji dan. Samo še na disketi v tiskarno in print. 🙂

  4. Karmen Says:

    Na disketi? A to še obstaja???? :- )

  5. ZigaK Says:

    Jaz se javim za sudoku 🙂

  6. sv3der Says:

    “…bomo na koncu vsi samo še blogerji…” in Nimfa bo sla koncno na Fidji, ker bo offline blogorola delala denar 😉

    ker vecina blogerjev (vkljucno z menoj) pise iz glave, je kvalitetnih objah malo. izstopajo pac mojstri tvojeg akova in tisti, ki si vzamejo cas 😉

    -sv3

  7. Dajana » Razlika med blogosfero in tiskanim medijem Says:

    […] Zdaj lahko že javno napišem, da sem dobila pred mesecem dni ali nekaj podobnega mejl od urednika Blogorole, ki mi je zaupal, da sem med enajstimi  izbranci za pilotno številko Blogorole (ki bi jo že enkrat rada dobila v roke, da me ne bo kap od pričakovanja!!!). Skratka, bilo je enajst izbrancev (zloba, Drugi dom, Žiga Turk, had, Libertalec, nimfa, jaKa – uf, nekaj sem jih pozabila…) in med njimi tudi  jaz. Vprašal nas je, če bi nekaj napisali za prvo številko in da je časa samo dva dni in da… najprej sem rekla: zeeeh, komu se da. Pravzaprav sploh nisem razumela, o čem bi morala pisat, tako, da sem mu poslala mejl in ga nadrla, da je gotovo računalničar (baje, da se takemu človeku reče “žičkar”), ker da ne zna normalnemu človeku razložiti, o čem naj piše (pa ni, je filozof in čisto simpatičen)… No, o nečem podobnem, kar je danes pisal Dr.Onyx: O državljanskem novinarstvu. […]

  8. Centrifuzija Says:

    Sv3dra bi dopolnila, ko piše o tem, kdo izstopa. Pozabil je omeniti BIČSKVIT, ki predstavljal edino pravo grupacijo državljanskih novinarjev.

  9. dr. Onyx Says:

    Karmen: Z disketo sem hotel samo simbolično povedati, kako mali je obseg žurnala24. Sicer se danes namesto disket baje uporabljajo USB ključki in velikokrat imajo zaposleni v firmah na ključku več kapacitete, kot so veliki diski v centralnem strežniku. Kar je meni vedno bil paradox.

    Centrifuzija: BIČSKVIT rocks big time. Samo mene moti ime. Jaz preprosto nobenemu znancu ne upam priporočiti BIČKSVITa, ker se zaplezam pri izgovorjavi kot Peterle pri besedi insonuancija in bi se mi smejali.

  10. Centrifuzija Says:

    Oh, malenkost, Onyx. Prijateljm, ki bi jim rad priporočil branje Bičskvita reci le, naj v Google vtipkajo “MASTNE PIČKE”. Če nas kdaj srečaš, bo to pisalo tudi na naši vizitki, saj ne želimo blalcev in bralk mučiti z dolkim url naslovom. Goggle: “mastne pičke”
    Zadetek na prvem mestu smo mi. 🙂 Brez zakupa, lepo prosim.

  11. V iskanju kvalitetnega bloga « Dr. Onyx Says:

    […] Preberi še: – Državljanski novinarji […]

  12. V iskanju kvalitetnega bloga « Dr. Onyx Says:

    […] Preberi še: – Državljanski novinarji […]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: