Resno o blogih

Približno vsak teden enkrat zaidem v tehnično knjižnico (CTK) in se na hitro sprehodim med policami z računalniško literaturo. Večinoma gre za knjige, ki imajo rok trajanja morda največ nekaj let, potem pa so primerne samo še za razrez in reciklažo. In tako sem med tavanjem po knjižnici naletel na knjigo avtorja Boba Walsha Clear Blogging, ki ji rok trajanja še ni čisto potekel.

knjiga_clear_blogging.jpg

Če sam ne bi pisal bloga, bi bila knjiga zame približno tako zanimiva, kot bi bila recimo zanimiva knjiga o vzreji pitbullov in rottwailerjev za nekoga, ki se že po naravi boji psov. Tako pa sem si jo izposodil iz radovednosti, kako se lahko o blogih napiše tako debela knjiga in ker me je zanimalo, kako izgleda pogled čez planke naše lokalne blogosferične mlakuže. Žal jo v mesecu dni nisem uspel prebrati v celoti, oziroma sem želel napisati tudi daljši prispevek za na blog, a jo je nekdo rezerviral in sem jo moral vrniti nazaj v knjižnico.

Edini citat, ki sem ga zapomnil iz knjige, in v bistvu lepo zaobjame tudi mojo odločitev za pisanje bloga, pa se glasi:

Blogging is about power, and shifting it from them to you.

Vemo. Mediji so neodvisni, visoko profesionalni in naravnost sveta jim je skrb za informiranost svojih odjemalcev. Bralcev, TV gledalcev, poslušalcev. In potem svizec zamenja posrane spodnje gate. Poglejte si kakšne časopisne prispevke iz časa komunizma in v prvem hipu vam bo šlo na smeh. Samo smeh tu ni na mestu. V komunizmu so bili mediji samo podaljšana roka sistema, prek katere se je z ljudmi manipuliralo. Tudi danes zadeva po moje ni povsem drugačna, ker je tedanjo politično ideologijo zamenjal, ali bolje rečeno delno nadomestil, žvenket denarja in kapitala. Nenazadnje, če bi bilo v medijih res vse tako idealno, kot sami dostikrat poizkušajo orisati stanje, zakaj za vraga potem neprestano letijo po zraku neke peticije, govori se o cenzuri in pritiskih na novinarje, nastavlja se kompatibilne urednike in vodstva medijskih hiši, riše se razne lastniške hobotnice? Meni je jasno, da politična in kapitalska moč potrebuje za svojo realizacijo v svojih rokah vplivne medije in ti bodo zadnje, kar bodo pripravljeni izpustiti iz primeža.

In v blogih sem tudi sam zagledal možnost in priložnost, da se naredi temu, v medicinskem žargonu rečeno, bypass. Blogi omogočajo, da se ta visoko koncentrirana, zgoščena moč vpliva in manipulacije postopoma razbije in dobi tudi vsak posameznik v roke orodje, da lahko sam usmerja javno mnenje oziroma k temu prispeva svoj delček. Preprosto povedano, namesto da se zadevam z tujimi informacijami in sem samo nezdravljen pasivni medijski odvisnež, lahko drogo tudi sam ustvarjam in brez večjih stroškov distribuiram. To se mi zdi fino in tega trenda se po moje zaustaviti več ne da. Lahko se ga samo še bolj ali manj uspešno ovira.

Knjiga je nekako napisana v stilu „vse, kar ste si vedno želeli vedeti o blogih in blogosferi in niste znali niti vprašati“. In vse pomeni od zgodovine samih začetkov na prelomu tisočletja, do avtorjeve vizije, kam se bo vse skupaj razvilo. Približno tretjino knjige sestavljajo intervjuji z raznimi ljudmi iz blogosfere, od preprostih blogerjev (policisti, nune, raziskovalci na Antarktiki) z nekaj bralci na dan, do šefov in vizionarjev blogosferičnih spletnih servisov kot sta Technorati in Feedburner. Meni so bili ti intervjuji zanimivi predvsem zato, ker se da hitro potegniti analogijo z našo lokalno blogosfero, predvsem pa je avtor izbral širok reprezentativni vzorec intervjuvancev za razliko od naših “analitikov”, ki jim pogled le redko nese ob lepem vremenu dlje od Jonasa, Crnkoviča in Hada.

Večkrat sem po raznih blogih pri nas prebral mnenje, da če bi pisali blog v angleškem jeziku, potem bi svoje sedanje število bralcev lahko kar linearno pomnožili z nekaj tisoč, če ne kar sto tisoč. To je neumnost in tudi blogerji v tujini, recimo v ZDA, začnejo z deset, dvajset obiskovalci na dan in se veselijo tisočega obiskovalca. Nenazadnje, če imaš recimo pekarno sredi Ljubljane z tisoč zvestimi strankami in bi pekarno preselil recimo nekam na 53. ulico sredi Manhattna v NYC, ne bi pomnožil stranke s številko tisoč, ker je tam tudi konkurenca toliko hujša. Po moje bi prej hitro propadel in se preselil nazaj v Ljubljano.

Vesela novica za vse zaslužka željne. Celo poglavje v knjigi je posvečeno temu, kako blog spremeniti v denar in pisati s profitom. Žal je že naslednja novica takoj žalostna. Brez omembe vrednega števila obiskovalcev na blogu to enostavno ne gre, ne glede na uporabljeno metodo. In omembe vredno število je tako visoko, da ga pri nas dosega po moje zgolj peščica blogerjev ali pa še to ne. Vsi ostali se za zaslužek lahko obrišemo pod nosom, oziroma sem mnenje, da nima smisla za “coffe money” obremenjevati bralcev z reklamami.

Zelo zanimiv je intervju z avstralcem Derrenom Rowsom, avtorjem (med drugim tudi) bloga problloger.net. Človek naj bi (po spominu, ne me držat za besedo) s svojimi blogi zaslužil letno neverjetnih 100.000 USD !? Nekakšen avstralski Had torej, le da so zaslužki vsaj 10 krat višji. In očitno več kot primerena oseba da govori o tem, kako služiti denar s pisanjem blogov. Dnevno naj bi objavljal tudi do 30 prispevkov, dopust pa ni opcija, ker bi izgubil bralce in s tem zaslužek. Ko enkrat služiš takšne denarje z kliki po moje ne veš več, ali naj pišeš nove prispevke ali cel dan klikaš po starih. Ker vsak klik pomeni denar.

Večina v knjigi omenjenih spletnih strani in servisov, ki podpirajo svetovno blogosfero, je sicer pri nas bolj ali manj neznanih, oziroma imamo dokaj dobre domače približke. Tudi ali pa predvsem po zaslugi domačih entuziastov, kot so Grega in ostala družba. V knjigi pa nisem zasledil, da bi bile omembe vredni ponudniki blogerskih platform v tujini klasične medijske hiše, kot so časopisi ali TV postaje in kot je to praksa pri nas. Poleg Bloggerja so omenjeni recimo še meni nepoznani Vox, Typepad in Microsoftov Livespace.

Od kopice objavljenih nasvetov pa sem si zapomnil samo,

da je potrebno blog pisati tako, kot če bi vedel, da ga bereta tudi babica in šef.

Advertisements

8 komentarjev to “Resno o blogih”

  1. had Says:

    hvala za nasvet glede knjige.. jo bo treba iti iskat..

    glede sluzenja denarja na blogih je bilo napisanih prevec besed, da bi se splacalo o tem se pisati.. vsak se znajde po svoje..

    glede probloggerja.. jeap.. v svetu obstaja se kar nekaj taksnih, ki jim je uspelo in zivijo od teg, da pisejo.. ampak pisejo precej bolj pomembne stvari, kot pa te, s katerimi se ukvarjamo mi, domaci blogerji.. oni ne pisejo o svojih zajtrkih, ker to zanima le ozek del populacije, oni pisejo o stvareh, ki so jih sami odkrili in ki jih poznajo..
    glede stevilke 100.000 USD, pa priznam, da se mi ne zdi velika.. sploh po tem, ko je bloger iz anglije, ki ima par blogov na temo gadgetov povedal, da z enim blogom doseze preko 500k€ letno.. pisejo mu seveda indijci za male pare..

    v sloveniji je par nisnih blogov, vendar vseeno to ni dovolj zanimivo za nase bralce.. zalostno, ampak resnicno..

  2. Ležalnik pika Com Says:

    Ko enkrat služiš takšne denarje z kliki po moje ne veš več, ali naj pišeš nove prispevke ali cel dan klikaš po starih. Ker vsak klik pomeni denar.

    Khm dr.Onyx… po oglasih na svoji strani ne smeš sam klikat 😀 , poleg tega da je moralno sporno te vržejo iz sistema. Niti se ti ne splača, če imaš veliko bralcev, ki to počnejo “zate” 🙂

  3. enxen Says:

    Vemo, da te Chef bere … Babice pa ne najdem nobene?! A te bere ta tagajstna, od simonerebolj? Ql, 😆

  4. Gregor Says:

    Dober nasvet za branje blgoerske literature tudi v tiskani besedi. Vrjetno pa jo v roke res vzame tisti, ki o tem že nekaj ve. Bolje bi bilo če bi si jo kdo prebral, preden začne blogat. Pa če tudi ne, pač traja nekoliko dlje, da se določene stvari povprečnemu blogerskemu uporabniku skristalizirajo.

  5. dronyx Says:

    enxen: Zadnji stavek se pravilno glasi: da je potrebno blog pisati tako, kot če bi vedel, da ga bereta tudi Dajana in Chef.

  6. PiPi Says:

    ce kdo rabi v pdf obliki, naj pusti mail ( ahtung – 15MB velikost!)

    .::PiPi::.

  7. Dajana Says:

    Oooo, saj Dajana bere Dr.Onyxa, ampak zadnje čase se ji ne ljubi komentirati. Ta post je takoj opazila, ker ima v naslovu besedo blog. Pri meni to tako vžge, da moram takoj klikniti gor. In ja, poznam to, samo… Dr.Onyx – že spet premišljujem, da bi nehala pisati blog, toliko energije zahteva, toliko nekakšnega ne vedno zaželjenega komuniciranja. Utrujena in naveličana sem. Ampak ti pa vedno bolje pišeš! 😉

  8. had Says:

    @pipi: info at had.si

    HVALA!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: