Stroški ogrevanja

Jesen je tak prijeten letni čas, ko se temperature postopno spuščajo, listje odpada in najstnice počasi pospravijo lahkotno prozorno poletno garderobo. Zunaj, pred priljubljenim gostinskim lokalom, ob plinskem grelcu, cigareti in mrzlem pivu teče beseda o butičnih stadionih, dolgočasni predsedniški kampaniji ter stroških ogrevanja. In tole je nekakšen rezime mojih ugotovitev glede zadnje aktualne teme. Stroški ogrevanja.

Lansko leto je bil kar se izdatkov za ogrevanje tiče pravi blagoslov in večina je glede na povprečje prihranila vsaj 1/3 običajnih izdatkov za kurjavo. Al Gore ima sicer za to precej apokaliptično razlago, vendar privarčevan denar ne smrdi nikomur, vsaj dokler te tajfun, ciklon ali orkan ne odnese na odprto morje.

Očitno je, da je danes ogrevanje največji strošek za tiste srečneže, ki so lastniki starejših hiš, zgrajenih še za časa socializma, ko energijska učinkovitost ni bila noben faktor, ko ni bilo ustreznih izolacijskih materijalov in ko je večina gradila kar sama, v ožjem družinskem krogu in med prijatelji. Za vse te obstaja neprijetna resnica, ki se ji reče termovizija in ki nazorno razloži ter pokaže, zakaj so stroški ogrevanja takih zgradb tako zelo visoki. Ta tehnologija namreč omogoča, da z infrardečo termovizijsko kamero sredi mrzle zime posnameš objekt in iz slike ugotoviš, kje vse ti energija uhaja. Dimniki, okna, vrata, streha, tla…slika izgleda kot božična jelka, povsod prevladuje rdeča ali oranžna barva in vse kar žari. Jaz nekje iz razgovorov ocenjujem, da letno ogrevanje malo večje take stanovanjske hiše stane od 1000 € naprej, povprečje pa je morda nekje med 1500€ in 2000€.

Potem obstaja skupina ljudi, ki živi v stanovanjskih blokih večjih mest kot je Ljubljana in se greje na tako imenovano daljinsko ogrevanje. Očitno se pri takem ogrevanju še vedno uporabljajo neki pavšali, ko vsi plačujejo približno enako, ne glede na dejansko porabo energije za ogrevanje. Ko prideš sredi mrzle zime v takšno stanovanje in je zunanja temperatura globoko pod ničlo, opaziš, da ima večina na stežaj odprta okna, nekateri celo vklopljene klimatske naprave, da prevroče stanovanje hladijo. Ventili na radiatorjih so tu samo zaradi lepšega in mnogi niti ne vedo, da se da gretje radiatorjev z ventilom tudi regulirati. Torej ni nujno, da se v takem stanovanju živ skuhaš pri 25 stopinjah. Ti ljudje zimo večinoma preživijo na bolniškah, ker jih toplotni šoki uničijo in so lahka tarča za razne bacile in bakterije. Strošek takega ogrevanja se po mojih opažanjih giblje med 500 € in 800 €, ker je glede na srečneže iz prve skupine bistveno nižje. Da ne govorim o tem, da bi za segretje slabo izolirane večje stanovanjske hiše na 25 stopinj potreboval verjetno na vrtu kar svojo malo termoelektrarno ali pa ti morajo kurilno olje pripeljati praktično vsak mesec.

Obstaja pa še skupina ljudi, ki jih ogrevanje stane dobesedno drobiž in so zmagovalci natečaja za učinkovito rabo energije.

Si predstavljate, da vas pozimi ogrevanje dvosobnega stanovanja na povprečno temperaturo 21 stopinj lahko letno stane manj kot 100 €? In primeri dokazujejo, da je očitno tudi to možno, samo skrbno morate izbrati pravo stanovanje. V nekaterih novejših blokovskih stanovanjskih soseskah imajo namreč avtonomen način gretja, torej lasten, zaprt sistem in vsak stanovalec ima števec porabljene energije, na podlagi katerega plača račun. Nekako tako kot plačujemo vodo ali elektriko. In če si strateško izbereš pravo stanovanje, nekje vmes med ostalimi, tako da imaš soseda levo, desno, zgoraj in spodaj, potem te grejejo sosedje in cevi, ki potekajo čez tvoje stanovanje. Ker so predelne stene med stanovanji večinoma slabo izolirane, toplotna energija brez težav kroži, na drugi strani pa so danes večinoma zunanje stene in okna dobri izolatorji. In ko takole malo testirate ugotovite, da je temperatura v takem stanovanju povsem ugodna in primerna za bivanje tudi ob zaprtih ali priprtih radiatorjih. Radijatorje pa odprete samo takrat, ko je nekaj dni na leto zunaj zares globoko pod ničlo.

Sam ocenjujem, da bo cena energentov kot sta kurilno olje in plin samo naraščala in čez čas verjetno skupina srečnih lastnikov starejših stanovanjskih hiš ne bo zmogla več niti za ogrevanje, kaj šele za davek na nepremičnine, ker bodo stroški enostavno previsoki. Takrat se bodo po deželi vozili zmagovalci tranzicije z vrečkami denarja v Touaregih in Porsche Cayennih in za nekaj tisočakov pokupili večino teh nepremičnin.

Evolucija ni bila nikdar prizanesljiva do (i)zgub. Očitno ne bo niti do energijskih.

Advertisements

Značke: ,

14 Responses to “Stroški ogrevanja”

  1. prgrmr Says:

    Glede zadnje variante, pod 100 € … Po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci bi se naj poleg števca v določenem deležu vseeno upoštevala tudi površina stanovanja. Če bi upoštevali še lokacijo oziroma količino notranjih in zunanjih sten, bi bilo pa sploh najbolj »pošteno«.

  2. had Says:

    upam, da mi danes popoldan uspe narediti tocen obracun stroskov ogrevanja za najino hisko.. podatki so precej presenetljivi in nizki..

  3. dronyx Says:

    Pred nekaj leti sem v neki reviji bral grozljivko nekega starejšega para iz okolice Grosupljega, ki je kupil novo montažno hišo. Ker je imela novogradnja kopico napak, in je hiša glede izolacije izgledala kot švicarski sir, sta imela po spominu stroškov za ogrevanje za stari milijon (takrat je bila hujša zima). Če bi šel danes kupovat hišo, najprej pogledam v GIS (geografski informacijski sistem), če leži na območju poplav, potresov ali zemeljskih plazov. Naslednje kar zahtevam je posnetek termovizije, kako kaj izolacija. Šele potem razporeditev prostorov in potoček zraven hiše.

  4. Človek Says:

    dronyx, pri nas gre recimo takole:

    Sam plačujem za ogrevanje stanovanja (lanskoletni podatki) od sredine oktobra, do nekje sredine maja, se pravi 8x160eur=1280 EUR, med časom ko se ne kuri, pa vzdrževanje 50eurx4=200. Se pravi me stane letno kurjenje okoli 1480 EUR… Ne drži me za besedo, da so podatki čisto točni, ker nimam ob sebi nobenega računa, vendar lahko dodaš ali odvzameš 10%max. Za 70 kvadratov stanovanja. Zapiranje ali odpiranje ventilatorjev je nesmiselno, saj imam pozimi odprta samo dva radiatorja in to v dnevni sobi na pol, in v kopalnici. V spalnici, kuhinji in kabinetu imam vedno zaprto, ker je prevroče. Zaradi tega ne plačujem nič manj, saj ni opcije. Prav tako se teh računov ne morem znebiti, ker tako določa zakon – če je omogočeno skupno daljinsko ogrevanje, se po zakonu moraš posluževati le tega. Po drugi strani pa, če bi želel odrezati kurjavo, bi moral plačevati med 30-45 % računa, po izmeri, koliko toplote bi pridobival od sosedov… Ogrevajo me pa z odpadno vodo, ki je bila še pred tremi destletji onesnaževalec okolja in za katere uporabo v ogrevalne namene je idejno in izvedenjsko sodeloval tudi moj oče…
    Jap takle mamo… Lahko se seveda preselim, če prodam in za denar, ki ga trenutno lahko iztržim dobim garažo v LJ… 😀

  5. verbatim Says:

    Ti primerjas jabolke in hruške. Hiše pa stanovanja, kar je glede ogrevanja neprimerljivo. Pa ves čas omenjaš hiše, ki so se gradile doma, med prijatelji …v naših koncih se še vedno vse hiše tako gradijo, pa ne pomeni, da niso energijsko varčne, samo zato ker nisi nekomu plačal celega kupa denarja, da bi naredil isto, kot lahko narediš sam.

  6. chef Says:

    Poznam tipa, ki ima z ogrevanjem 0 evrov stroškov. Ja, greje se s sosedi, ob zelo mrzlih dneh pa pač navleče debelejši flis. Boli njega kita.

    Sicer je pa tako… prižgeš pečico in spečeš pohano piško, računalnik itak ves čas laufa in imaš že od tega kakšno stopinjo več 🙂

    No, če je zelo mraz, pa najbrž izgine ven v ogrevano oštarijo. Spiš pa itak pod kovtrom in je toplo. Jaz imam v svoji sobi celo zimo ventil zategnjen na nulo.

  7. alcessa Says:

    Hm, pri nas smo pa dolžni pozimi kuriti, da ne zmrznejo cevi oz. ne nastanejo drugi problemi (plesen zaradi vlage itd.)? Sicer ne, da bi zaradi stroškov dobivala sive lase, bolj me recimo matra dejstvo, da moram radijsko naročnino plačevati dvakrat (enkrat za flat in drugič za radio v pisarni v flatu, česar pa ne morem davčno uveljavljati kot stroška poslovanja, ker poslušanje radia ni del mojih nalog. Prokleta poštenost, mar bi rekla, da v pisarni nimam ničesar.)

  8. dr. Onyx Says:

    verbatim: ne gre samo za to, da bi bile hiše, sezidane med prijatelji, kaj slabše. Pred 20, 30, 40 ali več leti preprosto ni bilo takih materialov. Danes imaš okna, ki so boljši izolatorji, včasih so poznali samo stekleno volno in nek stiropor, danes samo izbereš debelino izolacije in imaš celo vrsto možnosti. Je pa vprašanje, če je sanacija neke starejše hiše sploh ekonomsko upravičena, ker po moje čisto vsega ne moreš rešiti, ali pa je preprosto predrago in sezidaš za ta denar skoraj novogradnjo. Ko pa poslušam nekatere, ki so sezidali hiše v zadnjem desetletju, so dejansko tako energijsko varčne, da ni primerjave. To se lepo vidi recimo če hišo segreješ na določeno temperaturo in ogrevanje ugasneš, v kolikem času se potem shladi na določeno temperaturo. Stara hiša je v nekaj urah hladna.

  9. Urban Says:

    Sam placujem okoli 1700 ojrov za letno ogrevanje 70 let stare hise (cca 90 kvadratnih metrov). Tu je vkljuceno kurilno olje in drva. Pri vsej stavri mi je najbolj ‘vsec PR pritisk’ s strani drzave oz medijev, da naj bi fizicne osebe gradile varcne ali celo pasivne stanovanjske objekte ter s tem zmanjsale izpust toplogrednih plinov. Drzavi je prakticno vseeno. Ali pokasira davke od vsega kar bom nakupil za gradnjo nove hise oz. adaptacijo stare, ali pa da se naprej kupujem kurilno olje po noro visokih cenah, ki mi ga tako ali tako proda drzava.
    Sanjam delno oprostitev placila davkov s strani drzave pri gradnji hise z nazivom pasivna. Ampak nasa drzava se kar nekako spi na tem podrocju…

  10. Milanche Says:

    Tudi v starejših hišah se na ogrevanju da ogromno prihraniti, že samo z uporabo radiatorskih ventilov s prednastavitvijo pretoka in termostatskih glav. Hkrati uporaba močno poveča udobje, saj radiatorska glava sama uravnava željeno temperaturo v prostoru. Oboje skupaj predstavlja investicijo ranga 250 EUR za 10 radiatorjev.

    Če ogrevalni sistem še hidravlično zbalansiramo in se navadimo dosledno zapirati vrata prostorov, ter tako dovoliti vsakemu radiatorju da greje le svoj prostor, lahko stroške ogrevanja znižamo tudi do 30%.

    Sedaj pa pomislite, koliko se da prihraniti z investicijo v nova okna in vrata, ter npr. strešno izolacijo in kako hitro bi se investicija lahko povrnila.

    Problem je neozaveščenost ljudi. Folk rine recimo na plin in menja 5 let stare peči na kurilno olje, ker misli, da bo pa zej na plinu ogromno prihranil. Bullshit. Peč se menja zadnja, najprej je treba urediti osnove.

  11. Stroški ogrevanja hiše | had Says:

    […] v primerjavi s stroški, ki jih imajo nekateri v blokih in v starejših hišah (o tem je pisal Dr.Onyx). Prav tako se zavedam, da bi lahko z določenimi ukrepi še zmanjšala porabo kurilnega olja in […]

  12. Okapi Says:

    Clovek, kje to zivis? u Fuzinama je strosek ogrevanja neprimerno nizji – to zimo res se ni bilo prav mraz, ampak novembra je bil za 75 m2 bruto stanovanje strosek 34, za december pa 35 €. Poleti je pa po 5 €. Takole na pamet bi rekel, da recimo 300 € na leto.
    Se pogled na termometer – v dnevni sobi je ta hip 25,9 stopinj. Bo treba malo okno odpret;-)

    O.

  13. toplotna črpalka Says:

    ogrevanje pozimi je res precej drago, še posebej če ima stanovanje/hiša tudi talno ogrevanje.

  14. talnoogrevanje Says:

    Če se smem ustaviti pri postu prejšnjega komentatorja. Zanima me zakaj bi bilo talnoogrevanje dražje??

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: