žurnal24

Leta 1943 je predsednik podjetja IBM Thomas J. Watson izjavil, da je svetovno tržišče primerno morda za največ pet računalnikov (kekez thx for info). Takrat so mu domnevam mnogi pritrjevali in kimali. Kdo mu je verjetno tudi cinično pripomnil, “ali pa še to ne”.

In verjetno je bilo še mnogo več vizionarjev, ki so ob prihodu prvega tiskanega nizkocenovnega brezplačnika na slovensko medijsko sceno napovedovali, da je trg primeren morda za enega, največ dva, pa še ta bosta kmalu zaprla za sabo vrata in konzervirala v strojno olje tiskarske stroje. Ampak trenutno na ta scenarij nič ne kaže in sedaj smo po nekaj tednikih dobili z žurnalom24 tudi prvi nizkocenovni brezplačni dnevnik. In s takim tempom bomo čez nekaj let prišli do stanja, ko bo vsak peti polnoletni pismeni državljan vstal zjutraj skupaj z peki ob treh ponoči, natipkal nekaj kratkih člankov, poskeniral nekaj slik, dodal vremensko napoved in oglas v smislu “naša babica peče najboljše piškote, prosim jejte jih, pa dober tek” ter vse skupaj natisnil na papir. Z jutranjo zarjo pa razdelil nekaj izvodov med družinske člane. Nekakšen družinski brezplačnik torej, ki bo zadnji stadij pred dokončnim izumrtjem brezplačnikov.

Žal je v poslu na odprtem trgu tako, da če prideš na zares dobro in originalno idejo, ali pa si preprosto prvi, ki boš v tujini že uspešno in mnogokrat preizkušeno idejo plasiral na tole podalpsko tržnico, ne boš verjetno dolgo časa edini, ker konkurenca naredi svoje. Tu sta potem sicer možna vsaj dva scenarija, ali konkurenca predolgo spi in si nabereš neulovljivo prednost, tako recimo jaz ocenjujem projekt tiskanega oglasnika in njegov spletni klon, ali pa je nekaj dober posel samo nekaj mesecev, potem pa se konkurenca na nož pobije za obstoj na trgu in se tepe za drobtinice.

Kakorkoli, žurnal24 je prvi brezplačni dnevnik. In ker sem včeraj prvič opazil tiskano izdajo na avtobusni postaji, moram zadevo malo pokomentirati.

Prvo vprašanje, ki sem si ga zastavil, ko sem zagledal lične kovinske predalnike po mestu je bilo, ali imajo za to postavitev urejena lokacijska, gradbena in vsa ostala dovoljenja in ali župan za to sploh ve. Namreč sam hodim dostikrat precej zamišljen po cesti, ker me ideje bombardirajo neprestano in kaj hitro se lahko zgodi, da čez to kovinsko inštalacijo tlebnem na obraz in me naslednji dan odpustijo iz urgence s speto čeljustjo z nerjavečo medicinsko žico. In morda paradoksalno pristanem na naslovnici žurnala24.

Občutek imam, da običajne teleprinterske novice, ki jih masovno producirajo razne tiskovne agencije ali dopisniki po terenu, sploh nikogar več ne zanimajo. Smeh šefa NLB, ponovno vsakoletna tradicionalna stavka delavcev, uspeh nogometnega kluba Domžale na gostovanju. Zeh, zeh, zzzzzz. Koma. Ni lepšega načina, da padeš v globoko rem stanje kot to, da samo preletiš te agencijske novice. Tega jaz preprosto ne berem. Pogledam naslov, nova stran, naslov in nova stran pa pok v koš za smeti.

Ja, ljudi zanimajo samo še res apokaliptične nesreče. Dve potniški letali trčili v zraku in ostanki padli na vrtec. Več kot petsto mrtvih, zgoreli tudi otroci. Potres devete stopnje. Cunamiji izbrisali tihomorska otočja. Vesoljska postaja Alfa zaradi napake na Ruskem modulu strmoglavila v morje. Ali pa bizarne nesreče, ko te zmrazi ob misli, da se to zgodi tebi. Delavec padel v kotel z vrelo čokolado in se živ skuhal v opojni kakavovi substanci, deklico pojedel morski pes med kopanjem v hotelskem bazenu, delavca pomotoma zalili z betonom, oče pojedel sina.

Svetovni popotnik pade v živ pesek, nadobudna mlada novinarka mu pomoli pred nos mikrofon in ga vpraša “Kakšni so občutki? Umirate prvič?”.

To še kdo prebere ali pogleda, ostalo je škoda truda, ker bo šlo v reciklažo neopaženo. Prezrto.

In če ne bi rušilni potresi nastajali sami po naravni poti, bi jih mediji ustvarjali umetno. Prej kot Nikola Tesla strele.

Žurnal24 ima za moj okus lepo grafično postavitev in je v barvah. Recimo tako lepe grafike za predstavitev vremena ne srečaš niti v dragih mesečnikih, na dragem pološčenem papirju, pa še tam napovedi zaradi težave z matematičnim modelom niso tako natančne. In da, zelo všeč mi je globoka modrina, celostna barvna shema. Vem, mnogi očitajo nesramno kopiranje strani 24ur.com in celo v samem imenu brezplačnika to očitno niti ne zanikajo. Ampak sam ne bi bil tako oster. Kdorkoli ima doma kakšno resnejšo literaturo s področja soboslikarstva bo videl, kako pestra je barvna paleta po ral lestvici in da obstajajo že vnaprej pripravljene klasične barvne sheme. Stranki, ki ji pleskaš stanovanje, samo pokažeš možne kombinacije in izbere tisto, ki je po njenem okusu. Nekateri imajo radi modrino, drugi roza odtenke, tretji naravno zeleno. Pri žurnalu24 imajo pač okus podoben kolegom na 24ur.com in to ni nič slabega.

Statistike branosti kažejo, da je najbolj brana priloga nekega časopisa, ki je v bistvu samo TV spored plus nekaj tračev. In taktično pravilno ima nov brezplačnik lep in pregleden TV spored, kino napovednik, obvezni koledar dogodkov, trendovski sudoku in nekoliko manj trendovsko križanko. To je dobro, ker nekateri bodo brezplačnik vzeli samo zaradi tega.

Edini res gromozanski minus pa si je ta izvod pri meni prislužil z intervjujem s Severino. Ojoj, minimalistična žalost. Imeti Severino u paci za intervju in ji zastaviti tako nenavdahnjena vprašanja je škandal, presedens, ki ne sme ostati neopažen. Hej, Had in še nekateri blogerji, ki tudi objavijo kakšen intervju, so za tole kot Robbie Williams za Damjana Murka. Če mi daste minuto, si spomnim vsaj sto boljših vprašanj za Severino.

Severina je s svojim duhovitim promocijskih amaterskim video posnetkom na jahti popestrila meni pred leti v službi kar nekaj dni. Takrat sem imel še na skrbi poštni strežnik, ki mu je kronično primanjkovalo prostora na disku. Ko se je začel napad po elektronski pošti in sem dobil v uri prek dvajset enakih video posnetkov iz vseh možnih naslovov, je mene skoraj infarkt. Pa ne toliko zaradi neurejene pričeske na venerinem hribovju Severine. Ostali so se zabavali ob gledanju čiste pohote, dva poraščena homo sapiensa v kočljivi pozi zadovoljevanja srednje potrebe, jaz pa trepetal, kdaj se bo strežnik sesul, ker bo na diskih preprosto zmanjkalo prostora. Tu je šlo za plaz, kjer sem sam lahko samo nemočno opazoval, kako se iz minute v minuto bolj krepi in drsi po pobočju. Rumene lučke, ki javljajo aktivnost diskov, so utripale kot reklame v Las Vegasu. Statistično povedano, se je v nekaj urah zaradi tega video posnetka povečala poraba diskov za 30%.

In potem sem nekaj naslednjih dni dobival klice, zanimivo predvsem sodelavk, da imajo že celo verzijo videa na cdju in ga ne morejo predvajati na računalniku. Jasno, ker ni bilo nameščenega divx predvajalnika. In ker sem altruist po astrološkem predznaku, sem letal po pisarnah in montiral predvajalnik. In povsod smo še skupaj s sodelavkami preverili ali video res predvaja kot je treba. In gledati take prizore z ženskami ob sebi je verjemite, vedno skušnjava. Kaj hitro bi lahko roka segla v prepovedano območje ali bi nastala kje kakšna izboklina, ki pri ženskah ponavadi ne ostaja neopažena. Tudi če te ne gledajo ravno v izboklino, veš, da so že z mislimi tam in ko izgineš domnevam zbezljajo na najbližji wc, kjer se prepustijo genitalno senzualni kontemplaciji. Uf Dalmatinka, gospe moja in vsi svetniki, če malo pomislim sem jo takrat kar dobro odnesel.

In anketar žurnala24 po vsem tem Severino vpraša, na kateri kraj v Sloveniji ima najlepše spomine in kje več zaslužite z koncerti, pri nas ali na Hrvaškem? To je za učbenike komunikologije, kakšnih vprašanj se Severini ne zastavlja. Resno mislim.

In včeraj sem šel direktno v Križanke po pregrešno drage karte za njen današnji koncert. Vem, kdo bo rekel da je ta glasba hojladri vaški pofl devojke sa sela. Morda res, samo jaz ne grem na koncert prvenstveno zaradi njene glasbe, ampak predvsem zaradi njenih ustnic. Hočem biti vsaj enkrat v življenju v radiju 50 metrov okrog njenih ogromnih, čutnih, slastni, polnih ustnic. Koga briga glasba.

Jaz grem na ustnice v Križanke.

Spet me je kar nekam zaneslo. Očitno imam resne težave z premiso, kar zveni nekako tako, kot če jadralec reče, da ima težave z gredlom ali kobilico. Torej za konec. Žurnal24 bom občasno vzel in ob kavici morda tudi kdaj na hitro preletel. In verjetno ga bodo z veseljem vzeli tudi vsi tisti, ki morajo instinktivno ob jutranji kavi listati nek papir. In ta je brezplačen, kar pomeni, da s tem celo služijo denar, če so prej kupovali Dnevnik, Delo ali Večerja.

In v vsem zanosu bi skoraj pozabil omeniti, da si je šef te nove zabave umislil kar simpatično glavno in odgovorno urednico spletnega portala. Ima prodoren, lucidno oster pogled. Po astrološkem znamenju bi dejal, da gre za kozoroga, ki bo storil nekaj takšnega, kar vi ne bi počeli niti v sanjah. Kaj več pa lahko zaupam na plačljivi liniji 090. Srečno Mateja.

Jaz sem pa že pri Severininem koncertu zvečer. Dalmatinka, dalmatinka, tri ljubavi svoje ima, prva mi je Gospe moja, druga mi je ljubav tvoja … ajmo Ljubljana svi još jednom … Dalmatinka, dalmatinka….

Ja samo pjevam, ja samo sviram…

Dodano mnenje:
V svojem blogu je namestnik odgovorne urednice online edicije žurnal24 objavi zapis, v katerem poizkuša razjasniti slučajno podobnost s portalom 24ur.com s tem, da je njihova oblikovalka (dizajnerka) doma iz Gradca in šolana v ZDA ter prej ni videla portala 24ur.com.

Glede na ambicije žurnala.si se mi zdi ta izjava čudna in ji preprosto ne verjamem. Tudi če bi oblikovalec spletne strani prihajal iz Sibirije, bi logično najprej pogledal največjo konkurenco na našem spletnem tržišču, kaj ponuja, kakšen obisk ima, kako je stran oblikovana. In da pri tej analizi konkurence prezreš največjega na trgu? Ne morem verjeti.

Povezave:
žurnal24
pardon, moja napaka, tale bo prava :=)
žurnal24
delavec o žurnal24

Advertisements

Značke:

22 komentarjev to “žurnal24”

  1. Dajana Says:

    Ali: Kako se počutite ob izgubi otroka?

  2. dronyx Says:

    Dajana o čem to? Kdo je izgubil otroka?

  3. Dajana Says:

    Ah, namigovala sem na to, kar si rekel:
    Svetovni popotnik pade v živ pesek, nadobudna mlada novinarka mu pomoli pred nos mikrofon in ga vpraša “Kakšni so občutki? Umirate prvič?”.

    Tukaj sem našla prispevek od mastadzonija:
    http://www.ednevnik.si/entry.php?w=mastadzoni&e_id=37871

    “Njegova reporterka s terena v Letušu ni bila nič boljša. Najbližjim sorodnikom pod plazom umrlega mladega para je porinila mikrofon pod nos in jih spraševala bedarije. To je skregano z novinarskim kodeksom! Kje pa je sočutje, kje je pieteta? Ko človek žaluje, si – verjemite mi – najmanj od vsega želi še tega, da bi ga kot podrepne muhe obletavali nadležni novinarji, ki so zavohali, da bo podoba objokane in psihično izčrpane matere dvignila gledanost in rejtinge njihovi oddaji. To je otročje, primitivno, nečloveško.”

    Mislila sem na spraševanje novinarjev, ko pridejo na kraj nesreče in sprašujejo svojce, kaj si zdaj o tem mislijo. 😦

  4. dronyx Says:

    Aha, no saj nekaj takega sem imel jaz v mislih. Tisti posnetek iz Letuša sem gledal, pa sem po prvem vprašanju preklopil drugam, ker me je v imenu novinarke postalo sram. Kako pa naj bi se počutili vendar?

  5. M. Says:

    Ti brezplačniki so največji novinarski obup na tej strani Alp. Pri nas se je začelo z Žurnalom, potem Dobro jutro in sedaj, hip-hip zastonjski dnevni časopis. Nivoja člankov in obravnavanih tem ne bom komentiral, a nekaj je očitno. 10% vsega budžeta za plače zaposlenim in honoracem gre novinarjem in fotograftom ostalih 90% poberejo tržniki. Kako kljub takemu poflu po domače rečeno prodajo zavidljive količine oglasnega prostora že meji na obskurnost…

    O spletni strani pa je bilo že zadosti povedanega. Hibrid števila ur v dnevu in vsebinskega portala tvojega blog ponudnika. So se pa že sami v svojih blogih branili plagiarizma…

    http://www.zurnal24.si/weblog/Robert/entry/tabloid

    Now, ain’t that cute 🙂

  6. Stric Bedanc Says:

    Tale žurnalček je fin za jutranji polsen, ko čakaš na trolo in se cijaziš z njo. Potem pa na šihtu stopim skozi vrata našega nadstropja in ga lepo zabašem v reciklažni keson.

  7. dronyx Says:

    Uf, šele sedaj sem opazil, da ima na tem spletnem mestu sama Eva Irgel svoj blog:

    http://www.zurnal24.si/weblog/evairgl/

    kjer piše, starost 30, prijatelji 0. Eva, sem lahko tvoj prjatu? Pol bo lahko tam pisal 1. 🙂

  8. M. Says:

    Sej če pogledaš še ostale bloge teh ustvarjalcev Žurnala, tudi noben nima nič prijateljev. Pa sodelavci so… jaz se bom kar Ternarjevi javil, ona tudi nima prijateljev… 😉

  9. chef Says:

    Haha, prehitel si me s tem zapisom, ki me je, BTW, nasmejal ko šus!

    Sem danes vzel ta sekret papir iz zabojnika…

    …tudi jaz sem se vprašal, če so pridobili kakšno dovoljenje! No, vsaj lepo izgledajo. Zabojniki namreč.

    Vsebine so kajpada bedne. Menda ga ustvaerja 55 novinarjev. Strani je 32. Od tega menda 45 % oglasov. Torej je dejansko strani, recimo, 17. Jaz ne vem, kaj teli novinarji delajo :mrgreen:

    Sicer so pa brezplačniki povsod bedni. Sem držal v rokah londonski Metro, a je bil še slabši kot je na prvi pogled Žurnal. Notri je bila objavljena približno dva meseca stara novica o dopingu v biciklizmu. Skratka, driska.

    Za na avtobus ali za branje med potjo v mesto bo super. Za morebitno drisko sredi parka b o tudi prav prišel. Pa za pod rit, ko se usedemo na pločnik.

    V NY sem videl odličen primer alternativne uporabe časopisa – med ploho so si držali časopise nad glavo. Žurnal ima sicer nekoliko majhen format, pa tudi razmeroma tanek je, a zadevo delno rešimo tako, da pač vzamemo dva. Itak je đabe 🙂

    Pa šolske zbiralne akcije papirja… če je kdo bral moj prispevek o tem. Mulci bodo samo zakrožili med zabojniki in s tem nabrali nekaj deset kil papirja.

    Kot je že Bedanc rekel… ni večjega užitka, kot vzet Žurnal, po dveh minutah ugotoviti, kar si že vedel, da je namreč zanič in ga z blaznim užitkom zabrisati v koš za smeti, rekoč “jebenti te preklete zastonjske cajtnge.”

    Mogoče vseeno napišem prispevek na to temo 😆

  10. Karmen Says:

    Silikon :- )

  11. dronyx Says:

    V bistvu bo po moje kmalu največji biznis v tej državi to, da cel dan pobiraš po mestu in domovih zavržene brezplačnike in reklame. Jaz gledam nekatere, ki živijo v bloku v Ljubljani in nimajo antispam nalepke, kako se jim nabere čez teden za pol metra v višino papirja. Ko to zmnožiš s številom prebivalcev in ceno kile papirja ugotoviš, da lahko postaneš samo z zbiranjem starega papirja in zavrženih brezplačnikov Gazela leta.

  12. Dejan Kaloh Says:

    Zanimiv zapis; situacija je dejansko paradoksalna – brezplačniki po vsem svetu prosperirajo (in odžirajo vedno večji kos oglaševalske pogače) navkljub dejstvu, da je vsebina poplitvena in pretežno kičasta. Plebus seveda nima več časa brati nekih poglobljenih analiz in razprav, ob tem, da je transformacija mentalitete bralnih navad celotne človeške vrste evidentna – gre za novodobne instant zombije, ki jih zanimajo samo še naslovi, kjer se cedita kri & sperma.

  13. Dajana Says:

    Fantastična ideja za novo zaposlovanje ali za odpiranje novih firm.

  14. Stric Bedanc Says:

    @chef: da bi te kozavost pokopala. Sam sem razmišljal o možnostih za nabirko starega papirja, pa sem si rekel, eh, ne bom tega pisal v komentarje, rajši spišem dvovrstičnico za svoj blog, potem me pa ti takole prehitiš po desni. Fej te bodi. Ko bodo moja deca kruha stradala in si bodo lačna usteca zaželela sredice teden dni starega polbelega hlebca, ne samo skorje, bom pokazal nate in rekel: “Poglejte deca moja zala, tale prefrigani chef vas je opetnajstil za dobrote tuzemskega sveta, ko je kradel misli vašega ateja. Pa ne skrbite deca, v nebesih bomo vsi sveže žemljice zajtrkovali.” In tedaj, spoštovani chef, upam, da se boste zamislili nad svojim ravnanjem.
    Zdaj pa mi oprostite, ker si grem za vsak slučaj ovit glavo s stanjolom, da mi ne bi ta kradljivec od chefa izcuzal še kake domislice.

  15. webmaher Says:

    @dronyx sem te že prehitel-zdej mi more sam še potrditi 🙂
    @M. pohiti pri Ternarjevi, ker če me Eva zavrne… 😉
    @Dajana dej hitr odpri firmo pa mene zaposli bom bil zlo vesel 😀

  16. chef Says:

    :mrgreen:

    Saj lahko postaneva družabnika. Jaz sem prešvoh za dvigovanje težkih kupov papirja. Več glav več ve, več rok pa več dvigne!

    Sicer pa potrebujeva vso infrastrukturo… kombi bo zaenkrat dober, kasneje je treba naredit izpit za kamion. Fotr ima pa itak veze v papirnicah, kjer bodo robo odkupovali. Po mojem zjahava Papir servis v nekaj mesecih, če bova seveda krepko pljunila v dlani!

  17. dr. Onyx Says:

    Če bosta dovolj podjetna, bosta žurnalčke24 izmaknila za star papir še preden jih pograbijo mimoidoči. Moj natakar pozna nekega tipa, ki baje ne dobi nikjer službe in dela samo to. Pobira cel ljubi dan star papir. Po natakarjevih informacijah, mesečno income cca. bivših 400.000 SIT. Je pa baje delaven in mu ni težko dvigati starega papirja in kartona. Se pozanimam kaj več, kako ima to organizirano. 🙂

  18. alcessa Says:

    V Skandinaviji sem opazila še en vir zaslužka, priljubljen predvsem pri mladih: steklenice in plastenke, povratne seveda. Očitno se najdejo vsepovsod. Kdor namerava izkoristiti to MOJO idejo za zaslužek, naj se mi javi, da mu dam številko tekočega računa. Informacije dandanes pač niso zastonj, če nisi žurnal24! 🙂

    Spljoh pa so odpadki eden večjih biznisov…

  19. PiPi Says:

    me pa zanima kok casa bodo se tole talali (oziroma avtobusarji to potem pospravljali) po avtobusih, danes sem ze videl kako lezijo po tleh …

    .::PiPi::.

  20. Kašpar Says:

    Jaz se pa ne strinjam s Thomasom J. Watsonom. 🙂

  21. webmaher Says:

    @kašpar zamudil si datum, tko da od biznisa ne bo nič 😉

  22. Zoro Says:

    Men je pa super, te brezplačniki itak po vsem svetu laufajo. Sej Pop TV je isto brezplačen pa ga vsi gledamo, enako velja za radijske postaje in internet, zakaj ne bi še za časopis to rekl. Tist k je mislu, da bo dobil zastonj Delo in njegove podrobne analize, nej ga pa kup. Men je super časopis, na poti na faks že zjutri zvem informcije, pa več kot 15 miut mi ne vzame.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: