Posebne potrebe pri nakupu avtomobila

Na podlagi opažanj in vzorcev obnašanja sem razdeli kupce avtomobilov, ki imajo pri nakupu “posebne potrebe” v tri večje skupine.

SMARTI

Pri kupcih iz te skupine gre ponavadi za dame v zrelih letih, stare nekje med 30 in 40 let, ki delajo za relativno uspešna podjetja in so prišle prek postelje šefa ali lastnika podjetja do položaja, ki jim zagotavlja relativno ugodne in stalne mesečne prilive. Na prvi pogled so videti urejeno, pretirano skrbijo za telo na katerem ponavadi ni grama odvečne maščobe, uporabljajo izbrano kozmetiko priznanih blagovnih znamk in se redno brijejo po celem telesu.

Ter vozijo luštkanga Smarta.

smart_2
vi: Smart

Ker običajno živijo v večjem mestu (na deželi uporabljajo ljudje za vožnjo do trgovine še stare Tomosove APN mopede) in so imele pri učnih urah vožnje vedno težave z bočnim parkiranjem, so te dame prepričane, da moraš za parkiranje v mestu kupiti čim manjši avto. In Smart je dejansko majhen. Samo problem Smarta je, da je dražji od marsikaterega navadnega avtomobila, ki pa ima vse štiri sedeže plus prtljažnik.

Poleg tega v centru mesta, kjer so ponavadi res težave zsparkirišči, ni dovoljeno avtomobila puščati kjerkoli, ampak samo na za to označenih parkiriščih. Vendar tu pa nastopi logični problem. Nihče ne dela parkirišč za Smarte! Tudi označbe na površinah za parkirišča so standardizirane. Torej parkirni prostor je ali pa ga ni. Razen če nima dama še moškega, ki vozi tudi Smarta in potem oba parkirata na enem parkirišču eden za drugim. Samo tu pa zopet nastanejo težave s parkiranjem, ker za dva Smarta na eno parkirišče pa je zopet problem pri parkiranju. In prednosti malega avtomobilčka ne pridejo več do izraza.

Poleg tega imajo voznice Smartov zanimive navade tudi pri parkiranju na obrobju mesta, ko je parkirnih prostorov kolikor hočeš. Običajno voznice ne parkirajo na za to označenem mestu, ampak zapeljejo z avtočkom najprej čez bankino na pločnik, kakšne pol ure izvajajo manever, ki ga razumejo samo one in potem pustijo avto pol na pločniku, pol na cesti in pol na kolesarski stezi pod kotom 45 stopinj gledano na cesto.

Razumi kdor more, jaz ne.

TERENCI

V to skupino kupcev avtomobila s posebnimi potrebami običajno sodijo bolje situirani kupci moškega spola ali ženske, ki so po duši moški. Ti se držijo pri nakupu avtomobila enakega pravila, kot običajno velja ob nakupu svinskih polovic ali piščančjih beder. Čim več kilogramov mesa za čim manj denarja, oziroma čim več ton avtomobila na tisoč plačanih evrov. In takšnim kriterijem ponavadi najlažje zadostijo pogojno rečeno “mes(T)ni terenci”, kot so recimo Q7, Touareg, SantaFe, Cayeene in še nekaj modelov.

Seveda ti ljudje takšnega terenca uporabljajo pretežno za vožnjo po mestu, postavljanje pred sodelavci istega horizontalnega nivoja, ali izjemoma za vožnjo po avtocesti. Po makadamskih cestah se ne vozijo, ker se avtomobil zaradi prahu umaže, večje strmine ne premagujejo, ker a) ni potrebe in b), ker ne vedo, kako strm klanec lahko avto sploh še premaga. Pri čemer večina teh voznikov sploh ne ve, zakaj ima njihov avtomobil, težko kategornik, toliko prestavnih ročic in stikal na armaturni plošči.

Prekleto dobro pa vedo, da nekaj tonska pošast porabi pri mestni vožnji povprečno 20 litrov ali več in da Zemlja že kleca pod bremenom globalnega onesnaženja, katerega eden glavnih krivcev so ravno šoferji te kategorije.

Terenske avtomobile po mojem zares potrebujejo pri nas samo ljudje, ki živijo visoko na kakšni hribovski kmetije in do katerih domačije vodi samo kakšno brezpotje, po izsušeni strugi hudournika in z 85% naklonom. Samo ti ljudje običajno ne kupijo Porsche Chayeena ali Hyundai Santa Feja, ampak rabljeno Lado Nivo.

Za vse ostale avanturiste, ki se zares vozijo po brezpotjih, obstajajo Land Roverji in Toyote z vitlom na prednji strani za vlačenje avtomobila iz blata.

Voznikom te kategorije tudi ni možno v razumnem času objasniti, zakaj resni terenski avtomobili potrebujejo vitel in kaj naj bi pomenilo štirikolesni pogon ali izklop prednjega diferenciala.

STATION WAG(O)NI

Kategorijo kupcev te skupine pretežno sestavljajo ljudje, ki imajo veliko družino, pri čemer velika družina običajno za te voznike pomeni trenutek, ko se jim rodi prvi otrok. Ja vem, sliši se neumno in dejansko je.

To, da njihov klasični avtomobil več ne zadošča potrebam, ugotovijo enkrat ali dvakrat na leto, ko se odpravijo na dopust in ugotovijo, da večino prtljažnika zasede otroški voziček ter krama za dojenčka, kot so medvedki, prenosni bazeni, potem pa še roštilji, plavutke, maska, dihalka, napihljive blazine, obleke za suho in mokro vreme in še kaj.

Na podlagi tega se odločijo, da nujno potrebujejo podaljšano izvedbo avtomobila imenovano station wagon.

Pri čemer pa skoraj vedno pozabijo, da večino časa podaljšane izvedbe avtomobila ne potrebujejo, poleg tega takšna izvedba z nekoliko močnejšim motorjem z lahkoto za mestno vožnjo porabi tudi 15 litrov bencina, kar pa je dvakrat več od (požrešnih) navadnih avtomobilov.

Ta skupina sicer sodi na intelektualni nivo, ki mu lahko razložiš, da imajo potrebe po večjem prtljažnem prostoru samo nekajkrat na leto, drugače pa podaljšana izvedba samo moti pri parkiranju in porabi več goriva. Poleg tega otroci hitro shodijo in vozička več ne potrebujejo.

Za vožnje na dopuste pa si nenazadnje lahko umislijo manjšo prikolico s cerado, ki jo priklopijo po potrebi in vanjo zmečejo vso kramo, za katero mislijo, da jo nujno potrebujejo ali pa “trugo”, ki jo montirajo po potrebi na streho, pri čemer je takšna rešitev bistveno cenejša kot zaresni station wagon.

6 Responses to “Posebne potrebe pri nakupu avtomobila”

  1. HSM Says:

    Doktore,
    v katero skupino spadaš pa ti? Jaz sem si omislu kar van-a, povprečna poraba pa je 7,4 nafte, dolg je pa ko passat karavan.

  2. Big Gigant Head Says:

    Jaz spadam pod kategorijo: Mal dnarja, mal muzke – vozim forda.

  3. dr. Onyx Says:

    Jaz nimam posebnih potreb. Za parkiranje si vzamem čas, tako da mi velikost avtomobila ne dela težave, terencev ne maram, ker se v njih počutim tako, kot bi sedel v traktorju, za karavana pa ni potrebe.

  4. buba švabe Says:

    Kaj pa tisti, ki vozijo kabriolete? Te si pa pozabil…

  5. Saša Gerčar Says:

    Ja, kaj sem jaz: definitivno zelo ostarela gospa, ker jih imam že preko 40, drugače pa očiten hibrid, saj vozim Mini Cooperja, po potrebi pa tudi terenca,
    ki smo ga kupili kot podaljšano in povišano različico avtomobila (Nissan Pathfinder) ob prvem in edinem otroku.
    In tvoja teorija nakupa majhnih avtomobilov preko postelje šefa, definitivno drži. Z mojim delava oba v isti firmi in šef sem jaz, Mini je pa itak pisan nanj in ne name🙂 ..je pa moj za ta avto definitivno močno odslužil, saj s šefom spi že 23 let.🙂

  6. mk Says:

    Se mi je tale tvoj blog zdel simpatičen, vendar… si nažalost samo še en v množici malomeščanov, ki mislijo, da je pravilno le to kar počnejo sami oz. … no ja saj nisi sam kriv… tako so te pač vzgojili.
    Zakaj poskušaš delati norce iz ljudi, ki se ne vozijo s takimi avto kot ti. Če sem te prav razumel, si s svojim zadovoljen, pusti še ostalim svoje veselje. Morda pa je čas, da ugotoviš, da je življenje prekratko za šparanje in je bi bilo bolje od nerganja, da si omisliš avto svojih sanj. Morda boš presenečen, ko boš ugotovil, da to niti ni tako težko. Le cilje in prioritete si je treba postaviti. Glede na to kako tebe žulji s kakšnimi avtomobili se vozijo drugi, je verjetno avto ena prvih.
    Mene prav nič ne motijo npr. športni avtomobili za dve osebi brez prtljažnika s še enkrat večjo porabo od moje. Se mi prav fino zdi, da mi v terencu praviloma nikoli ne zmanjka prostora in da sem lahko vso opremo za stanovanje pripeljal sam brez da bi nekoga iskal s prikolico (ki BTW niso poceni, moraš jih registrirati in z njimi ne moreš še na hitro skočiti v trgovino ali mesto) ali kombijem… in še marsikatera druga skrb odpade. Pa prav nič me ni sram pokazati, da mi ne gre ravno slabo.
    Motijo me pa avtomobili, ki kadijo in če povrhu kreljvasto stojijo, da sigurno ne morejo biti varni. Moti me pa tudi, da moram samo zaradi kubikov in moči plačati parkrat višjo cestnino in zavarovanje kjub temu da nardim veliko manj kilometrov in vozim počasneje, kot marsikdo z manjšim avtomombilom. Vendar, ko pride tak avto prav, se solze posusijo in svet je spet lep… predvsem ko se po napornem dnevu v zvoku V8 motorja odpeljem počasi domov.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: