“DoS napad” predsedniških kandidatov

Tako imenovani DoS napadi (denial-of-service) so v računalništvu znani kot metoda, kjer napadalec umetno generira veliko količino omrežnega prometa zato, da ta strežnike z zahtevki obremeni v tolikšni meri, da se prenehajo odzivati oziroma se ukvarjajo samo še s servisiranjem napadalčevih zahtev, ki se ne ločijo od resničnih. Nazadnje je tak odmevnejši napad doživela recimo Estonija, kar so povezovali z političnim konfliktom z Rusijo zaradi preselitve spomenika iz druge svetovne vojne. Pred takšnim napadom pa so že prej klonile spletne strani Microsofta, Amazona in še mnogih drugih.

Pri nas pa smo zadnje tedne doživeli pravi DoS napad predsedniških kandidatov 2007 in kandidatov za predsedniške kandidate, ki so prihajali na plan kot močeradi po dežju.

Je pa meni zanimivo psihološko vprašanje, kaj kandidate žene, da se prijavijo na javni natečaj za predsednika države? Sam sem razdelil, tudi ali še bolje predvsem glede na splošno prepričanje javnosti, vse kandidate v tri skupine in sicer:

POLITIČNO DOZORELI KANDIDATI
PROMOTORJI POLITIČNE STRANKE
NAVADNI ČUDAKI

Pri politično dozorelih kandidatih gre za bazen kandidatov iz katerega volilci izberejo zmagovalca. To so ljudje, ki so javnosti splošno znani in so dolga leta že na politično medijski sceni. Ti ljudje imajo politični kapital, prednost, ki jo ostali tekmeci, še zlasti pa tekmeci iz tretje skupine, ne morejo nikakor dohiteti v nekaj mesecih kampanije, pa četudi se lastnoročno obesijo (mislim zares obesijo) na jumbo plakate ob vpadnicah v mesto.

Promotorji politične stranke so ljudje, ki za zmago nimajo nobenih možnosti, izkoriščajo pa predsedniške volitve za namen promocije lastne stranke. Ti ljudje se zavedajo, da je politika v prvi vrsti medijski boj za volilca in prepoznavnost in predsedniška kampanija je dobra priložnost za brezplačno minutažo na televiziji in drugh medijih. Če preračunamo minute pojavljanja v medijih med kampanijo in to zmnožimo z cenikom, ki ga imajo mediji za oglaševanje, ugotovimo, da gre tu verjetno za visoke zneske, za katere pa ne plačaš nič, razen da se nastaviš kameri ali mikrofonu.

Potem so pa tu še recimo temu “navadni čudaki”.

Ta skupina je morda najbolj sporna, ker verjetno nihče od nas noče, da bi ga uvrstili v to skupino. In to skupino sem poimenoval po odzivih, ki jih je sprožila moja virtualna predsedniška kandidatura med znanci in po tem, kako so nekatere kandidate v preteklosti sprejeli mediji in za njimi potem še volilci.

Če vzamemo recimo za primer resničnostne šove kot sta Košnikova gostilna (alias Bar) I-II in Big Bother, kar je v bistvu nekaj podobnega šovu predsedniške kampanije. Tam so tekmovalci praktično nacionalni junaki, idoli mladih. Rumeni tisk jim je iz dlani. Nihče jih nima za čudake, anti-voayerje ali pozerje. Nihče se ne sprašuje, kaj je s temi ljudi narobe, ali če ne gre pri tekmovalcih morda za kakšno psihološko motnjo. Nekateri iz Bara so postali uspešni podjetniki, drugi delajo kot natakarji, pri čemer se promet v gostilni podeseteri, ker pijačo nosi tako imenovan “celebrity”.

Če pa kandidiraš za predsednika države in si neprepoznaven, te ožigosajo kot čudaka. Vržejo te iz službe ali si kot samostojni podjetnik ob posel, druge službe ne dobiš, ker te imajo vsi za zmešanega “wannabe politika”, okolica se te izogiba, v medijih se iz tebe norčujejo, sorodniki se ti odpovedo …

Zgolj v razmislek potencialnim kandidatom … 🙂

Advertisements

5 komentarjev to ““DoS napad” predsedniških kandidatov”

  1. Človek Says:

    Ja pa si razmislil potem? Kaj boš storil? 😆

  2. kekez Says:

    Hm? Le kam je sodil po taki razvrstitvi moj kandidat Kramberger?

  3. dr. Onyx Says:

    Začetek 90 let so bili drugačni časi in takrat govorit o pravih predsedniških volitvah, kot jih poznamo v demokraciji, nima smisla. Takrat je bil na volitvah dejansko samo eden kandidat, ki je moral biti izvoljen in ljubljen, kot v bivšem sistemu.

    7.6.2007 bo 15 letnica od umora predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja v Jurovskem Dolu. Kljub vsem “POPRAVAM KRIVIC”, ki jih je storil bivši režim in ki se jih gredo na račun davkoplačevalcev, pa vendar niso zmogli v 15 letih toliko moči, da bi odprili primer še enkrat in zadevo končali tako, kot se za demokracijo spodobi. Politiki pa večinoma vedo, za kaj gre.

    Slovenska tranzicija ima dva velika madeža, kjer so vpleteni tako levi kot desni in je obema strujema po moje v interesu, da se zadeva ne reši in ostane “gostilniška zgodba”. Trgovanje z orožjem in umor Ivana Krambergerja.

  4. Big Gigant Head Says:

    Hudiča. Mislil sem kandidirat za naslednji mandat. Tokrat še nebi kandidiral, ker sem še v puberteti.

    Po tej objavi pa bom resno premislil če si tega res želim. Ker NAVADEN čudak pa že nisem.

  5. Janez Says:

    Don Corleonejev predsedniški kandidat je postal Jože Andrejaš.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: