Kruh ali Hleb?

Nezadržno se približuje poletje in s tem čas, ko bodo zopet horde Slovencev romale na sosednjo hrvaško obalo. Čeprav imam občutek, da zaradi zaostrenih političnih razmer med državama in priporočila poslanca Pavlihe priznanje, da letuješ na hrvaški obali, pomeni skoraj enako, kot da bi priznal, da imaš spolno prenosljivo bolezen.

Če bi se radi na vsak način izognili stigmi, da letujete na hrvaški obali priporočam, da se odpravite na hrvaško po ovinku in sicer najprej v sosednjo Italijo, s katero meja ni sporna, od tam pa s trajektom ali letalom na sicer sosednjo hrvaško, pri čemer si obvezno izberite za destinacijo malo obljuden kraj, kjer vas zares nihče ne pozna in ni možnosti da srečate ostale Slovence. Morda še najbolje kakšen samoten otoček na Kornatih.

Ko pa ste že enkrat na sosednjem hrvaškem, pa morate biti ne glede na težave z jedilnimi listi in neprijaznostjo natakarjev izjemno občutljivi na področju gramatike, kjer večina Slovencev pogrne na celi črti.

Torej tudi če ste prišli na hrvaško iz sosednje Srbije z vozom, tega nikakor ne smete povedati direktno, ampak rečete, da ste prišli z VLAKOM.

Bolj greste proti jugu Dalmacije, zlasti pa v okolici Dubrovnika in povsod tam, kjer je čutiti še vpliv vojne, bolj boste morali biti pozorni na jezikovne posebnosti Srbščine in Hrvaščine.

Kadar ste v dilemi sam osebno priporočam, da že v sami stavčni konstrukciji opozorite na to, da ste iz Slovenije ter da se trudite govoriti hrvaško. Zato zelo pazljivo izbirajte besede in se najprej prepričajte ali je beseda zares hrvaška in ne morda srbska.

Če ste v dilemi, bodite modro tiho.

Poglejmo si na praktičnem primeru, kako pravilno upoštevaje zgornji nasvet tvorimo stavek recimo zjutraj v pekarni:

“Ja bi eno štruco kruha molim.”

To je pravilno. S tem smo nakazli, da se trudimo hrvaško, a hkrati smo dali s konstruktom „bi eno štruco“ jasno vedeti, da smo zabiti Slovenci, kar v njih povzroči vedno prijetne občutke, da so pametnejši. Vendar to je spretna iluzija, na katero namerno igramo.

Pa si poglejmo še napačne primere:

“Ja bih jednu štruco hleba!” ali še huje “Jaz bom jednu štruco kruha BRE!“

Morda je tržna niša za razna podjetja, ki se ukvarjajo z intenzivnimi tečaji tujih jezikov, da bi na svoj meni pred dopusti dala tudi kakšen tečaj, kjer bi se tečajniki naučili osnovne razlike med Srbščino in hrvaščino. Da bo dopust na sosednjem hrvaškem minil brez zapletov.

Za vse, ki bi se radi naučili razlik med hrvaškim in srbskim jezikom do perfekcije in morda s svojim znanjem dali še spotoma kakšno lekcijo v gramatiki slabše podkovanim hrvatom pa priporočam delo Vladimirja Brodnjaka “Razlikovni rječnik srpskog i hrvatskog jezika” ( ISBN:86-7457-074-7).

Hrvatom se vnaprej hiljadu puta izvinjavam, ker priznam, da ne vem, kdaj se piše hrvaški z veliko in kdaj z malo.

10 Responses to “Kruh ali Hleb?”

  1. tecnstrdesc Says:

    Na Kornatih v marini Piškera sem sam doživel takšno situacijo in sicer bolj ob začetku zadnje balkanske vojne. Kljub polni polici kruha mojemu prijatelju ni uspelo kupiti hleba, takrat smo prav trapasto gledali v tistega uslužbenca marine. Končno je ugotovil, da se nam niti ne sanja kaj se dogaja in po krajšem mučnem molku nas je poučil o tem da hleba nimajo, lahko pa kupimo kruh. Ja, vsak jezik je zdaj samostojen kakor države in na to smo se morali navaditi. Saj smo tudi mi občutljivi na rabo slovenščine, razlika je le ta da se naši nekdanji sodržavljani niti ne potrudijo govoriti slovensko.

  2. tecnstrdesc Says:

    A, hvala za podatek o slovarju – nisem vedel da obstaja, bo pa prišel še prav.

  3. dronyx Says:

    Večina po mojem niti ne ve, zakaj jih hrvati tako postrani gledajo, ko hočejo HLEB v trgovini.

  4. ToniT Says:

    Hrvatom se vnaprej hiljadu puta izvinjavam, ker priznam, da ne vem, kdaj se piše hrvaški z veliko in kdaj z malo.

    Lepo….
    Še dobro, da Hrvati ne vedo, kaj je to “hiljadu puta”….

    Na Hrvaškem je najboljše govoriti slovensko in nimaš nobenih problemov…. Vsi mislijo, da si iz Zagorja, ko njihov bivši poglavnik….

  5. Safet Ali-beg Says:

    Sam sicer nimam težav glede razlikovanja kruha in hleba, sem pač odrasel v lijepi naši, in nimam(o), za zdaj. negativnih izkušenj na počitnikovanju (v Šibeniku in njegovi okolici, kjer preživimo poletje, so nadvse prijazni, pa tudi na Visu, Pelješcu, Mljetu), bi pa vseeno opomnil na en fenomen Dalmacije. Do pred vojno, zadnjo, je Dalmacija veljala za liberalno, odprto, od vojne naprej pa se je zgodil velik premik k nacionalnem, desničarskem. Premik od Nene Belana k Tomphsonu. Seveda, to bodo potrdili pravi Dalmatinci, je to posledica vpliva dalmatinskega zaledja in pravi Dalmatinci niso takšni, a to ti, ko se znajdeš v situaciji, da te jebejo zaradi srbščine, ne pomaga kaj dosti.

  6. Safet Ali-beg Says:

    Slovenci ste mi včasih prav smešni s tem svojim poskusom prilagajanja razmeram na morju. Zakaj bi sploh govorili hrvaško? Ali hrvaščino uporabljajo Italijani, Nemci, pa tudi Čehi, Poljaki, Rusi? Naj se Hrvati naučijo slovensčine. Toliko se že morate ceniti in tako množično odhajate na hrvaško obalo, da bi se oni morali prilagajati vam. Vem, pametneši popusti. A drži tudi to, da je pametnejši, večinoma, tudi jebena stranka.

  7. Dr. Onyx Says:

    Ma jaz to na nek način razumem. Leta 1998 sem bil na morju na Murterju in sem se peljal nazaj po celini (mislim da mimo Benkovca), kjer so se lepo videle posledice vojne. Na asfaltu sledovi tankovskih gosenic, porušene hiše z napisi “Ovde se uselijo …” itd. Ta vpliv pa je potem čutiti tudi na obali v Dalmaciji, kjer se mi zdi da so na take stvari bolj občutljivi kot recimo v Istri.

  8. Big Gigant Head Says:

    Jaz govorim kar po slovensko ali pa sem tiho.

  9. Safet Ali-beg Says:

    Doktore: Seveda sem pozabil povedati, da mi (moja družina, vsi razen mene so Slovenci) nimamo težav tudi zaradi tega, ker sem imel to “srečo” in “čast”, da sem vojno na Hrvaškem preživel v uniformi, kot častnik ZNG, na prvi bojni črti, pa moja vojaška izkaznica iz tistih časov še vedno odpre marsikatera vrata in marsikateri obraz postane bolj prijazen (ženi se itak zdi, da z domačini pretiravamo z obujanjem spominov na čas vojne :-)). Vseeno pa mi je, sicer apolitičnemu, a življenjsko levo usmerjenemu, to desničarstvo tuje. Ker nas/njih drži še v preteklosti. Mi/oni pa moramo naprej.

  10. kekez Says:

    Če na Kornatih ne moreš kupiti hleba, nedolžno vprašaš,
    da li ga niso doveli na ostrvo zbog visokih talasa ili zbog jakog strujanja mora. A možda je zaglavio prevoz u gustom saobračaju negde u komšiluku.🙂

    Če to že nekako gre skozi, pa na blagajni zahtevajte še kesu od hartije.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: