Kreativno umiranje

Morda smo mi na svetu zgolj zato, da na naših življenjih Smrt izraža svojo kreativnost. In morda je večina smrti tako dolgočasnih zato, da tega ne bomo prehitro opazili.

Spoiler warning

Filmska saga Brez povratka (The Final Destination) je oda umiranju. Toliko kreativnih smrti, kot jih je v tej trilogiji, boste težko našli še kje. In nekateri primeri umiranja so zame prava pravcata umetniška dela. Instalacije, ki sodijo med obvezno klasiko filmske umetnosti umiranja.

Sam skelet vseh treh filmov je povsem enak.

Adolescent doživi videnje strahovite nesreče (padec letala, verižno trčenje na avtocesti in v tretjem delu razpad vlakca smrti v zabaviščnem parku), potem zažene paniko in zanesljive smrti reši še nekaj tistih, ki jih je imela Smrt že na pladnju pripravljene za postrežbo. Ker se Smrti uiti ne da, ta potem delo dokonča v solo predstavi, ko umirajo eden za drugim v bizarnih nesrečah tisti, ki jih je že prvotno imela na spisku.

Torej nekakšna poprava krivic.

Ta okvirni scenarij pa služi scenaristom zgolj kot izgovor zato, da si izmišljajo kreativne načine umiranja. In če bi moral izbrati najboljši način umiranja iz celotne trilogije, bi izbral primer iz drugega dela.

Avto zleti iz ceste, se obrača in potem pristane na nekem delovišču. Voznica je uklenjena na sedež, ker se zarije nek hlod čez vrata avtomobila in jo priklene za noge. Hkrati pa se skozi zadnjo vetrobransko steklo zarije še neka ošiljena tanjša cev, ki konča ravno za glavo voznice. Situacija na prvi pogled ni usodna.

Potem pa stopi na sceno gasilec.

V avtomobilskih nesrečah običajno odrešitev, ki te reši iz primeža zvite pločevine. Vzame v roko pnevmatske škarje za rezanje pločevine in jih zabije v prednja vrata. V tistem hipu se sproži varnostna blazina in voznico zabije nazaj na sedež. Ošiljena cev ji pogleda skozi čelo.

Če ste do sedaj to samo slutili, ste lahko od sedaj naprej v to trdno prepričani. Smrti se uiti ne da!

Potem pa so tu še primeri, kjer se Smrt z žrtvijo poigrava. In tudi tu so v drugem delu trilogije pripravili instalacijo, ki je zame remek delo. Če rečem po slovensko “Presežek filmskega umiranja”.

Model zadane na loteriji večjo vsoto denarja in prvo kar si kupi je novi iMac. Dobro, to je sicer prikrita reklama, kakršnih je cela serija v sagi o James Bondu in tega avtorjem ne štejem za slabo, saj se iMaci prodajajo slabo, ker so predragi. V klasični ameriški apartma samskega moškega pride natovorjen z paketi, ki jih gledalec lahko razume kot “nasveti za šoping”, česa nikakor ne smete kupiti, če zadenete na loteriji.

Potem pa pride usodna napaka.

Samski moški ne pomiva posod sproti, ampak ko jih potrebuje. In ker naš junak potrebuje ponev, vrže špagete, ki so ostali od kosila prejšnjega dne, skozi okno na cesto. Klasična gesta samskega moškega se na koncu izkaže za usodno napako, ki je ključni mozaik v scenariju, ki ga ima pripravljenega Smrt.

Na ponev zlije olje in vse skupaj pristavi na štedilnik. Potem odpre pakete. Zlat prstan in ročna ura. Obvezen nakup, če zadanete na loteriji. Uro natakne na roko, prstan mu uide zaradi nespretnosti v odtok pomivalnega korita. Z roko seže v odprtino in zaradi zlate ure se mu roka zatakne. Past, na kateri padejo tudi poizkusne opice, ko jim v posodo nastavijo banano. Ko opica banano zagrabi, ne gre roka več čez odprtino. In naš junak, v vnaprej izgubljenem boju s Smrtjo, natančno v enakem položaju. Vkleščen v odtoku pomivalnega korita. Medtem pa se olje tako segreje, da se vname in kuhinja začne goreti. Gledalic si v tem trenutku misli, pač, ta model bo zgorel v požaru. Nič posebnega. Taka smrt vas lahko doleti z verjetnostjo recimo 0,2%, kar je precej pogosto.

Samo potem pa se v zadnjem trenutku čudežno reši. In zavpije nekaj v smislu

“Jezus, how lucky I am!”

Ker mu zataji še gasilni aparat razbije okno in se po požarnih stopnicah spušča na tla. Od tu naprej pa se klasična smrt spremeni v MOJSTROVINO.

Na požarnih stopnicah izgubi ravnotežje in pade na tla. In ravno na tiste špagete, ki jih je pred tem vrgel skozi okno. Na spolzkih špagetih mu spodrstne in trešči z glavo na pločnik tako, da glava pristane ravno pod požarno lestvijo. V tistem trenutku lestev zdrsi navzdol in se čudežno zaustavi morda deset centimetrov nad obrazom. In naš junak zavpije že drugič

“Jezus, how lucky I am!”

Takrat pa lestev zgrmi navzdol DO KONCA in ga prebije skozi oko.

Stavka “Jezus, why me?” mu ne uspe izreči več. Kakor tudi ne klasične besede ob filmskem umiranju “FUCK”.

Advertisements

5 komentarjev to “Kreativno umiranje”

  1. buba švabe Says:

    Aaaaaaaa, napiši drugič SPOILER na vrhu posta!!! Z velikimi črkami!

  2. Centrifuzija Says:

    A lahko le vprašam, kako naj podprem akcijo 1001 v prejšnjam zapisu, če pa se moram vzdržati komentarjev pri tisti temi?

  3. dronyx Says:

    @Spoštovana kandidatka za [PD]. Pravni poduk pod temo 1001 sem napisal zato, da ne bi prišlo do navzkrižja interesov. Že tako se dogajajo čudna naklučja.

    Za foro sem k tekst v petek nalepil staro sliko iz Mladine, kjer naj bi bila Miša Molk. V soboto, dan po objavi, zasledim Mišo Molk najprej v Dnevniku, danes v ponedeljek pa je že v Novi. To je točno to, o čemer govori film Brez Povratka.

    Naključja, ki imajo skriti pomen.

  4. Centrifuzija Says:

    Pozno delate danes, spoštovani kandidat. Le tako naprej. Za Slovenijo gre.

  5. barbiblond Says:

    Tole kreativno umiranje sem gledala, ampak zakaj se še kdo ne loti kreativnega rojevanja?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: