Osnove taktičnega boja

Dr. Onyx je predsedniški kandidat in mora seveda kot tak biti namazan z vsemi žavbami, kot se temu lepo po domače reče.

Tokrat si bomo na študiju primera pogledali nekatere osnove politične pozicijske igre, katerih poznavanje ne škodi niti laični javnosti in potencialnim volilcem in vinilkam. Nenazadnje se podobne prijeme lahko uporablja tudi povsod drugod, kjer so osnove igranja enake in gre za pozicijski taktični boj za položaje.

Politika je v svojem bistvu neprestani boj za naklonjenost volilca. Merilo je tako imenovani „vox populi“ oziroma javno mnenje. Vsaka poteza, ki javno mnenje zaniha v drugo smer, zahteva takojšnjo korekcijo.

Da ne bomo govorili na pamet, si poglejmo zadevo na primeru izvolitve novega guvernerja Banke Slovenije.

Guvernerja predlaga v izvolitev Državnemu zboru, torej poslancem, predsednik države. V samem postopku Vlada ni nikjer omenjena, seveda je pa med Vlado in poslanci zelo močna vez, saj običajno koalicijski glasovalni stroj nadzira premier, oziroma prvi mož Vlade, ki mu dajo mandat poslanci koalicije.

Teoretično je verjetno bil postopek zamišljen tako, da dejansko guvernerja izbere premier, izbiro pove pozicijskim poslancem, ti se posvetujejo z predsednikom države in mu posredujejo odločitev. Predsednik države potem izbranega kandidata predlaga v potrditev Državnemu zboru, ki ga seveda z gladko večino koalicijski poslancev potrdi.

Tako v teoriji.

Primer oziroma bolje premier se zaplete, če predsednik države igra po svoje in predlaga svoje kandidate mimo usklajevanja z koalicijo, ki ima mandat vladanja. Tako je prvič predsednik dr. Drnovšek predlagal Gasparija, ki je gladko pogorel. Drugič je predlagal nekega meni neznanega gospoda, ki pa tudi ni bil po okusu koalicije.

Samo vmes pa se je zgodila tragedija.

Anketa javnega mnenja, oziroma lepše vox populi je pokazal, da je prek 50% volilnega telesa na strani dr. Drnovška in na strani Janše zgolj nekaj več kot 20%. To je za koalicijo katastrofa in v takem primeru je potrebno povleči potezo takoj, že včeraj.

Največja koalicijska stranka povleče iz naftalina „Finančne malverzacije NLB v tujini?“, primer, ki sodi že v polpreteklo zgodovino in štirje poslanci SDS sprašujejo Vlado, torej skoraj sami sebe, da naj vpraša guvernerja Banke Slovenije trinajst neprijetnih vprašanj. 🙂 Very funny.

Zakaj se pa ga ne upate kar sami vprašat?

Seveda tu gre za poslansko vprašanje, ki ga morajo vsi mediji prenesti v osrednjih poročilih in širša javnost tako zopet lahko spozna, da se predlagani guverner utaplja v blatu korupcije in velikih svinjarij, kot bi dejala bivša generalna državna tožilka.

Namen je jasen, vox populi obrniti v nasprotno smer. Stran od dr. Drnovška.

Ker zadeva očitno ni imela želenega učinka, je poslan po vroči kostanj v žerjavico javnega mnenja bivši pretepeni novinar in danes poslanec koalicije, Miro Petek. Tema tokrat „Petka zanima newyorška LBS“, oziroma zopet poslansko vprašanje za medije, ali je podružnica NLB v NYC financirala najem vile za obisk dr. Drnovška leta 1999 v ZDA.

S stališča političnega analitika bi dejal, da gre za povsem nespametne poizkuse, ki jih ljudje sedaj hitro spregledajo in močno dvomim, da lahko taki poizkusi spremenijo javno mnenje. Poizkušati pa ni greh.

Saj nenazadnje sprašujejo praktično sami sebe. Samo ne vem, zakaj niso bile te velike svinjarije problem takrat, ko so nastale, ampak šele sedaj, ko očitno predsednik dr. Drnovšek ne igra tako, kot bi se za predsednika države spodobilo in kot velevajo osnove etike in morale.

Biti lutka v rokah premiera in vladajoče koalicije. (tule malce izzivam predsednika države, ker mi je všeč, če se jim upira, ker ni lepšega, kot gledati jeznega premiera in poslance)

Seveda je tudi vprašanje na mestu, kako je po prevzemu evra postala naenkrat tako pomembna funkcija guvernerja Banke Slovenije, če pa za naš monetarni sistem sedaj skrbijo nekje v Bruslju ali morda Frankfurtu?

Morda pa je problem nadzorna funkcija Banke Slovenije in odprodaja državnih deležev v bankah?

Dr. Drnovšku pa lahko v tolažbo samo refren: Ne daj se Ines. Ne daj se godinama moja Ines….” 🙂

OCENA: NEZADOSTNO preveč očitno, da bi kdo nasedel

Povezave:
13 vprašanj
Poslanci SDS sprašujejo Vlado
Banka Slovenije
SDS
Predsednik RS

Advertisements

3 komentarji to “Osnove taktičnega boja”

  1. nakladac Says:

    tvoj kompost izvajaš iz predpostavke, da ima drti prav.

    kaj pa, če je solatni venec, južno ameriški domorodci, zamurci v afriki, plavalci po gangesu in domači kolesar pokvarili in skisali tisto med ušesi drtija ?!

    pa smo v kurcu, kneda 😦 🙂

  2. dronyx Says:

    Jaz govorim o osnovah taktike političnega boja. Za samo teorijo je irelevantno, kdo ima v tem spopadu prav.

  3. dominika Says:

    Mislim, da se vsi tile akterji precej dobro znajdejo v svojem peskovniku. Nobenemu pač ne moreš očitati, da dela stvari čisto na pamet, ker so se pa ja nekaj naučili v teh letih, ko se skupaj igrajo. Korenček in palica sta vedno cenjeno orodje politike.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: