Big brother

Ko človek postane predsedniški kandidat naenkrat ugotovi, da se mora ukvarjati z celo vrsto problemov, ki ga prej niso motili ali zanimali.

Tokrat se moram ustaviti pri splošni praksi, za katero pa ne vem od kje je prišla zakonska podlaga. Namreč, upam da je širši javnosti znano, da morajo prenočišča, hoteli, hostli in podobni objekti, kjer lahko človek prenoči, poslati zvečer na pristojno policijsko postajo seznam vseh oseb, ki so se prijavile na recepciji.

Seveda če nisi znana oseba, te to ne moti. Če si kriminalec, potem imaš ponarejene osebne dokumente in te to moti še manj.

Problem pa nastane, če si predsedniški kandidat.

Pa tu še ne nastane pravi problem. Problem nastane, če postaneš predsednik države in imaš recimo doma globoko verno ženo, vzgojeno v krščanskem duhu, ki ne tolerira občasne zabave z tajnico, šefico kabineta ali vodjem pravne službe. Nenazadnje takega obnašanja verjetno tudi ne tolerira znaten del volilnega telesa, ki ti zaupa svoj glas.

Seveda tisti, ki ima na policiji dostop do teh podatkov v elektronski zbirki, lahko te podatke na poljubno mnogo načinov preiskuje ter sestavlja morebitne povezave znanih oseb.

Pa naj bo to predsednik države, poslanec, ki so ga mediji ujeli pri swinganju v avtokampu Ježica, znan politik, ki zastopa v parlamentu globoke krščanske vrednote, zvečer pa skoči z poslanko iz konkurenčne stranke na hitro zabavo v dvoje na službeno kartico, znan direktor postkomunistične fabrike, ki se v medijih pojavlja na raznih rotarijanskih dobrodelnih plesih v paru z ženo, vedno eleganten in nasmejan skrben družinski oče in mož, zasebno pa ohoho živahen poba, minister, ki se ne more upreti šarmu tajnice v mini krilu in tako naprej do nepomembnega voditelja TV Kviza.

Seveda predvidevam, da ko človek postane predsednik, se ni več potrebno za večerno zabavo v dvoje plaziti po kolenih okrog raznih tajnic, ampak ti kar same padajo v naročje. Ker oblast ne smrdi nikomur, še najmanj pa ženskam, ki imajo kakor sam razumem zadevo, rade moške, ki imajo moč in oblast.

In kot predsednik države poveljujem oboroženim silam. Juhhhu.

Torej, moj predlog je, da se te osebne podatke ustrezno zaščiti, ker nikakor ne bi rad, da se mi zgodi podoben nesrečen primer kot poslancu, ki so ga domnevno ujeli na swinger zabavi v avtokampu Ježica.

Bom pa preveril, kako je s to zadevo v tujini in ali se tudi tam te najbolj občutljive osebne podatke zbira na enem mestu ter kdo je pooblaščen za dostop do teh podatkov.

Mariskdo bo sicer dejal, da imamo varstvo osebnih podatkov. Samo. Kaj ti to pomaga, če pa ne veš, od kje so podatki v javnost sploh prišli. Pa tudi če ugotoviš, kako boš to dokazal? Saj vsi vemo, da jastrebi komaj čakajo, da bi predsednik države naredil napako v korakih in ga lahko potem v medijih osmešijo do nerazpoznavnosti.

Tega pa nočemo, mar ne?

S tem v zvezi moram tudi dodati, da po Zakonu o varstvu osebnih podatkov lahko nek državni organ zbira osebne podatke samo, če je tako navedeno v zakonu in ni dovolj podzakonski akt. Prav tako morajo biti v zakonu taksativno našteti vsi podatki, ki se zbirajo. Mene v hotelih in prenočiščih ni nihče nikdar opozoril, da bodo osebne podatke posredovali na policijo.

Bolj ko takole razmišljam o možnosti, da postanem predsednik države, bolj ugotavljam, da bom moral sanirati veliko nelogičnosti.

Povezave:
Zakon o prijavi prebivališča

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: