Nizkocenovni brezplačniki

SPAM počasi, a zanesljivo, povsem obvladuje naša življenja.

To, kar je bila sprva nadloga znana iz elektronskih poštnih predalov, se seli očitno zelo prefinjeno tudi na druga področja.

Že nekaj časa obstajajo tako imenovane ANTISPAM nalepke, ki jih nalepimo na poštne nabiralnike in ki naj bi nas vsaj za silo zaščitile in varovale pred poplavo oglaševalskih sporočil.

Nalepke se žal izkažejo kot bolj ali manj učinkovit način zaščite pred običajnimi reklamnimi letaki, ki jih v okviru svojega rednega poslanstva raznašajo poštarji po domovih. Postanejo pa povsem neučinkovite, ko si industrija oglaševanja iznajde nov način, kako prevrtati skozi to blokado in nagovoriti z oglaševalskim kolačkom čim širšo skupnost nič hudega sluteče potrošniške populacije.

Trenutno so v modi brezplačniki, ki se vzpenjajo na oglaševalski prestol kot močeradi po dežju. Ideja, ki stoji za temi časopisi, pa je dejansko genialna in vredna posnemanja.

ANTISPAM nalepko lahko preprosto zaobideš tako, da oglase preoblečeš v format običajnega časopisa ter jim dodaš še nekaj povsem nedolžnega in plehkega spremljevalnega teksta in to brezplačno deliš gospodinjstvom v poštne nabiralnike ali bolj potrošniku prijazno deliš brezplačne izvode na ulici. V tem zadnjem primeru je krivda izključno na strani potrošnika, da je bogatejši za dokaj zajeten kos reklamne špehovke oziroma recimo temu kar VZHAJANKE.

Ideja je, če lahkom izrazim spoštovanje še enkrat ,izjemna, učinkovita in poplava nizkocenovnih brezplačnikov to samo dokazuje. Dobro Jutro Žurnal. City In Magazin, pa še kdo, ki je nenamerno izpuščen so IN. Itak (lepše TAKO IN TAKO).

Seveda besedo nizkocenovni nisem uporabil brez razloga. Ti časopisi so res zastonj, vendar za bralca še zdaleč ne brezplačni.

Bralec plača te časopise tako, da mu ukradejo dragocen čas za prebiranje pretežno samih oglasnih sporočil, ki so sicer v večjem delu spretno prekrita in iz teksta nepozoren bralec težko ugotovi, da je prispevek o novi gostilni ali baru, termah, najnovejšem iPhonu ali samo trendovskem otroškem stolu in podobnih gizmih dejansko povsem običajen prikrit plačani oglas. Temu se vedno in povsod reče preprosto PRIKRITO OGLAŠEVANJE in nič drugega. In proti takim oblikam oglaševanja JE POTREBNO POTROŠNIKA ZAŠČITITI, ker si običajno sam ne more pomagati.

Bralec plača te časopise seveda in predvsem tudi tako, da mu zavestno ustvarjajo potrebo po nepotrebnih rečeh in potrošniško mrzlico ter tako učinkujejo podobno kot povsem običajni SPAM v poštnih predalih, ki naredi lahko to, da se pravih poštnih sporočil sploh ne vidi več.

Za oglaševalsko industrijo je značilno, da MORA USTVARJATI vedno nove potrebe v potrošnikovi glavi. To je njeno poslanstvo in s tem v mislih se začne skoraj vsaka reklama ali oglas na risalni deski. Skoraj vedno se prvi stik naročnika z oglaševalsko agencijo začne s tem, kaj bo ciljna publika in kako jo prepričati, da oglaševani izdelek nujno potrebuje, četudi ga seveda NE. ITAK (lepše TAKO ALI TAKO).

To pa je povsem obratno, kot pa je za potrošnika in njegovo duševno zdravje dobro.

Potreba se mora roditi sama od sebe, iz življenjske situacije ali preprosto trenutnega navdiha in potrošnik ne sme pristati na logiko, da mu to, kaj v danem trenutku potrebuje, kje bo jedel ali kam bo odšel na dopust, diktirajo mediji ali nizkocenovni brezplačniki. Na ta način se mu lahko hitro zgodi, da finančno bankrotira in da samo zbira kramo, ki je nepotrebuje ali pa je razočaran, ko se izkaže, da izjemno ugodna akcija turistične agencije niti ni tako zelo ugodna, kot so navedli v prispevku nizkocenovnega brezplačnika.

Je pa dejstvo, da je za vsakega oglaševalca STOPNJA PENETRACIJE, ki presega številko 200.000, že neustavljivo privlačna za nagovor ciljne publike s prikritim oglasom. In to številko najboljši nizkocenovni brezplčaniki zlahka presegajo.

Sam osebno nizkocenovne brezplačnike prebiram v delu, kjer objavljajo razne napovedi dogodkov, vse ostalo pa niti ne pogledam. Ker preprosto se mi ne ljubi odkrivati, kaj je resen in kritičen prispevek in kaj je samo prikrit plačan oglas, ker če želiš to odkriti, moraš prispevek tudi prebrati. IN TEGA NOČEM.

Nizkocenovni brezplačniki sicer nudijo lep vpogled v to, kam je očitno šel velik del kapitala posrečene tranzicije, saj človek preprosto ne more verjeti, da lahko na tako majhni površini obstaja toliko gostiln, barov in pivnic, medtem ko so se vse ljudske kuhinje razen ene zaprle. ITAK (lepše tako ali tako).

Seveda pa niso samo nizkocenovni brezplačniki imuni na prikrito oglaševanje. Tudi povsem običajni časopisi in revije dan za dnem potrošnike bombardirajo z “objektivnimi” recenzijami novih modelov avtomobilov, tehničnih naprav, kozmetičnih preparatov, stylinga, gostiln in vsega ostalega in to se širi kot SMOG v pljuča potrošnika. Ki se DUŠI. DUŠI, a pomagati si ne zna. Ker je ta OGLAŠEVALSKI SMOG zelo gosta in trdoživa tvarina, ki jo ustvarjajo dobro finančno podprte naprave ZA IZDELAVO MEGLE.

https://i1.wp.com/www.econovateur.com/rubriques/gril/imagesgril/lre_99fbig010202.gif

 

Povezave:
Urad za varstvo potrošnikov
Zveza potrošnikov

Podarjenemu konju se res ne gleda v zobe. Samo ti konji niso zastonj. Vsaj za bralca ne. Za založnike nisem prepričan.

Advertisements

5 komentarjev to “Nizkocenovni brezplačniki”

  1. mijau Says:

    Saj imaš prav, ampak…

    Jaz, recimo, nisem prepovedal prinašati reklam na dom, ker si utvarjam, da me ne morejo prepričati, da bom kupil nekaj, kar ne potrebujem, oziroma si ne morem privoščiti. Tudi, ko se oglasi po telefonu kdo, ki ponuja neko knjigo, ga poslušam in se zahvalim za ponudbo, a redkokdaj kupim.

    Hočem biti seznanjen o tem, kaj ponujajo, a sam hočem odločati o tem, ali bom tisto kupil. In če nameravam neko stvar kupiti, me zanima, kje isto stvar lahko dobim ceneje, ker je v akciji.

    S tem, da bi si zatiskal oči pred ponudbo, pa bi zanikal svojo neodvisnost pri odločanju.

    Kar mene najbolj moti, so reklame po televiziji, ker prekinjajo tok dogodkov, ki jih gledam.

    (Mimogrede, čedaljebolj se mi dopade, da se beseda ITAK vnese v knjižno slovenščino poleg TAKO ALI TAKO, ker je bolj praktična.)

  2. dronyx Says:

    ITAK je danes fraza, ki nadomešča celo skupino besed in je defacto megauspešnica tako kot stari. Mene pri ITAK moti samo to, da se je na ITAK obesil marketing Mobitela d.d.

    Tako nehote ves čas delamo reklamo za ITAK, ki je neki paket.

  3. nordstar Says:

    Mislim, da sem pred časom tudi sam pisal o tej tematiki. Ti brezplačniki so Trojanski konji. Pridejo v dom kot darilo, ko pa ga odpreš, se pa ven usujejeo teroristične in diverzantske brigade.

  4. Dr. ONYX - predsedniški kandidat » Blog Arhiv » GOOGLE Says:

    […] Potem se je znašel in priznal, da  je težko konkurirati podjetju, ki prodaja VSE ZASTONJ. In GOOGLE je NIZKOCENOVNI BREZPLAČNIK na področju računalništva, ki ne dela korakov, ampak preskoke. Oziroma poskoke na ramenih konkurence. […]

  5. Dr. Onyx - predsedniški kandidat » Blog Arhiv » Potrošnik 2.1 Says:

    […] Povezave: – Potičke – Nizkocenovni brezplačniki – Urad za varstvo potrošnikov – Zveza potrošnikov Slovenije   […]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: