Quo Vadis

Ko sem bil pred 15 in več leti še študent na Fakulteti za eletrotehniko in računalništvo ter smo lahko tedaj samo slutili, kaj bo prinesel razvoj informatike, interneta, robotike, telekomunikacij in ostale tako imenovane “visoke tehnlogije”, sem razmišljal, da bomo ob pomoči takšne tehnologije ljudje lahko delali manj, imeli več prostega časa in počeli stvari, ki nas zanimajo ali več časa posvetili družini.

 

https://i1.wp.com/www.we-make-money-not-art.com/yyy/22wewep.jpg

Resničnost je povsem drugačna in kljub vsej tehnologiji morajo ljudje delati še več, mnogi po 12 ur in več na dan, definicija prostega časa je zamegljena, saj večina poklicev zahteva študij tudi doma po službi, prebivalci tako imenovanega tretjega sveta pa konkurirajo ceni dela robota.

To, da ljudje za otroke in družino sploh nimajo več časa, je stranskega pomena in praktično vse zahodne države se soočajo z problemom z padcem natalitete in potebo po uvažanjem delovne sile, ker sicer bi se pokojninski sistem in s tem celotna sociala zrušili.

Čeprav se večina ljudi na zahodu tega sploh ne zaveda, je dejstvo, da je večina sužnjev peščici, ki ima kapital in jo žene zlasti pohlep, ki ga materializira igralnica, ki se ji reče BORZA. Pri ljudeh pa prek oglaševalskih prijemov ter medijev konstantno vzbujajo nove potrebe, ki poganjajo kolo naprej.

V bistvu se izkaže, da je razpolaganje z tako tehnologijo za človeka na tako nizki stopnji zavedanja (copyright dr. Drnovšek) oziroma ZADEVANJA, lahko usodno in nevarno ne samo za človeka, ampak vse življenje na planetu. In pri tem so vplivi na vremenske pojave samo eden izmed negativnih pozitivnih povratnih učinkov.

Nekoč sem zapisal, da je črni humor, da civilizacija simulira gibanje galaksij na superračunalnikih in špijunira proti robu Vesolja, ni pa sposobna rešiti bistvenih, tozemeljskih problemov. In še vedno nobeden bistven problem ni rešen, le simulacije so čedalje bolj natančne in slike posnete z večjo resolucijo.

https://i0.wp.com/www.exploratorium.edu/origins/hubble/hubble_images/HomeArt/hubbletelescope.jpg

Uf, niti enkrat nisem omenil premiera. Ne vem kam bi ga v tem prispevku sploh lahko vtaknil?

Recimo Hubble dela dobro, zato so tudi posnetki DEEP SPACE lepi.

Advertisements

11 komentarjev to “Quo Vadis”

  1. jakob007 Says:

    se popolnoma strinjam. vedno več delamo.
    se pa jezim, ker si napisal z tako. s tako. reči si na glas in vse ti bo jasn

  2. dronyx Says:

    Slovenščina je bila moja vedno šibka točka.

  3. Rahsaan Rahsaan Says:

    Spoštovani bivši študent elektrotehnike.
    Priporočam še branje kakšne knjige s področja ekonomije.
    Pa ne kakšnega zanikrnega slovenskega prevoda.
    Ekonomija je angleška veda!

    Sicer pa: globalizacije ni preveč ampak premalo in VSI smo prilezli iz Afrike.

  4. blitz Says:

    Oniks, zadeva, ki i jo načel, je zelo zelo resna. Morda preresna, da bi ostala samo na blogu. Ljudje v Sloveniji delajo vedno več in so prepričani, da se bolj ne da. Ko pa enkrat človek povoha delo na zahodu, je pa kar zgrožen.

    Na zahodu (beri zahodna Evropa) delajo običajni zaposleni po 8 ur (+1 ura za malico), na vodstvenih pozicijah te pa nihče nič ne vpraša ker delo mora biti opravljeno. Tako je dan, ko gre ćlovek domov po 10 urah, že kar izjema.

    Je pa ena velika razlika med Slovenijo in Zahodom. V Sloveniji želijo ljudje kljub hudemu zvišanju obremenitev še vedno vse opraviti v 8 urah. In zato so neskončno nervozni. Zahodnjaki, denimo, so se z dalšim delovnim časojm že povsem sprijaznili.

    Seveda pa zadeva ni enostavno rešljiva, ker ne gre samo za lastnike, ki želijo čim bolj izžeti delavce. Gre za rastočo konkurenco iz vzhoda, zlasti Kitajske in indije. Indijci denimo, imajo izjemno kakovostno in hitro rastoče visoko šolstvo ter delajo 6 dni na teden. In za kakšen denar. In kdor je kadarkoli imel možnost imeti poslovne stike z Indijci in zlasti s Kitajci, je imel priložnost izkusiti njihovo prodornost in brezobzirnost v poslih.

    Žal gre danes tudi na Zahodu za preživetje, ne za luksuz. In podobno čaka Slovenijo, še zlasti, če se želimo približati Zahodnemu standardu. Vse ima svojo ceno.

    Je pa seveda vprašanje, ali je to tisto, po čemer hrepenimo.

  5. dronyx Says:

    Žal v tej enačbi nisi upošteval dejstva, da industralizacija usodno vpliva na okolje in tu ne gre samo zato, da bi živeli bolje, ampak zato, da bi lahko sploh preživeli.

    Je pa filozofsko vprašanje, ali je kvaliteta življenja nekega slovenskega delavca, nad katerim izvajajo mobing res višja od nekega afričana, ki živi pod šotorom in ga briga za vse, ali pa kakega prebivalca otoka Fidji, ki zjutraj vstane in gre z čolnom lovit ribe.

    Kvaliteto življenja jaz merim po tem, da se vprašaš preprosto:

    DO YOU FEEL LUCKY, PUNK?

  6. blitz Says:

    Absolutno. Ampak kot rečeno, lahko je govoriti, težje pa narediti.

  7. nada Says:

    Jaz vidim rešitev za ohanitev zdravja in kvaliteto družine samo v jasni meji dopustnega.
    Spoznanje da je tudi “malo lahko kvalitetno”. Ne mislim skromnosti, samoodpovedovanju in kompleksom.
    Mislim da človek pač ne potrebuje najboljše,najvišje,najmočnejše,naj hitrejše,naj bogatejše,naj lepše……..ko bomo znali pri sebi rečit “dovolj”, bomo znali ceniti bolj sebe in družino.Prehitevati po levi in desni je preveč stresno in uničujoče za vse.Sami moramo postaviti mejo, do kod ! Žal se je demokracija sprevrgla v anarhijo.Nima meje dopustnega.

  8. robotel Says:

    a vi ste tud ud vipa? fajne mate.

  9. dronyx Says:

    Evo še dve misli na to temo:

    KO SI BOGAT,
    NE SPRAŠUJ ZA CENO.
    KO BANKROTIRAŠ,
    NE IŠČI VZROKOV.

    POTREBO MORA USTVARJATI POTREBA,
    NE MRZLICA.

  10. dronyx Says:

    OZIROMA BOLJE:

    VELIKO POTREBO MORAJO USTVARJATI
    MALE POTREBE.
    NE POTROŠNIŠKA MRZLICA.

  11. dahvor Says:

    U bistvu ni nič v naših rokah … če pa misliš, da je, kr v roke vzemi…če si same skrbi delaš, sreče ne potrebuješ, ker je ni … ali pa ko si srečen, problemov ne vidiš, čuješ in ne čutiš… Sreča je samo čista energija, ki pelje naprej, z nasmehom na ustih…seveda si, sem, smo Lucy … ti imaš energije za 24 ur na dan delat – kot predsednik, ker verjamem, bi bil odličen, pa še Svet bi iskali v katerem bi bli Srečni … in bi vedno imeli čas, za kašno lepo reč…
    … naši Dedki so mnogo teže Delali !!!
    …je glih komad na megasrčku … zbog jedne divne, crne žene-verjetno se spomiš, kakšen hit je to bil…tužan i sam čekam je ja – ne jaz, jaz nič ne čakam … srečen si ali nisi in vzroka se ne sme iskat, ker se ga ne sme najdt, če se ga najde Sreča zgine … nekako tako kot je ukazal, da naj gre in se ne sme ozret nazaj, če se bo, ne bo mogla naprej…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: