Čeprav je naš sedanji predsednik dr. Danilo Türk znan kot uglajen diplomat, pa sem v nekem časopisu prebral, da se je pred kratkim ob obisku Izraela (Jeruzalema) zelo razjezil na gostitelje, ki mu niso dovolili obiskati Tempeljskega griča, ampak si je lahko ogledal samo Zid objokovanja ter naj bi prišlo celo do diplomatskega škandala.
Novico naj bi prvi objavil Izraelski spletni časopis Ynetnews, naši mediji pa so jo potem verjetno z veseljem pograbili. Nikjer pa nisem zasledil, če si je naš predsednik ob Zidu objokovanja po tradicionalnem običaju kaj zaželel in željo, napisano na listku, vtaknil med razpoke v zidu. Jaz sem si ob mojem izletu v Izrael zaželel, da bi postal predsednik države (kar je potem postal dr. Türk), da bi čez noč obogatel in da bi leta 2004 na volitvah zmagal Janša. Od vsega se je uresničilo samo to zadnje, kar še enkrat več dokazuje, da ima Bog prefinjen smisel za humor (in napačen odnos do mene).
Glede želje predsednika, da bi si ogledal tudi Tempeljski grič, ki je nekakšen muzej islamske arhitekture na prostem in na katerem stoji največja znamenitost Jeruzalema, mošeja Kupola na skali (ne vem, če je to uradno naš prevod), bi moral predsednik upoštevati, da tja Židje nimajo vstopa (kadar pa vstopijo, običajno pride do incidenta) in da mu seveda Izraelski varnostniki, kot uradnemu gostu Izraelske države, ne morejo zagotoviti ustrezne varnosti, pa čeprav je eden od vhodov v, z obzidjem obdan Tempeljski grič, praktično samo lučaj stran od Zidu objokovanja. Poleg tega je ta plato za Žide boleča rana, kajti na tem mestu je nekoč stal Salomonov tempelj, v katerem je bila shranjena Skrinja zaveze med bogom in Izraelci (za cvekarje iz zgodovine je skrinja najbolj poznana po filmu Indiana Jones), nakar so muslimani zgradili na njem poleg znamenite mošeje z zlato kupolo še mošejo Al Aksa, kar naj bi simbolično predstavljajo, da je muslimanska vera nadgradnja židovske vere in krščanstva. Ampak od tu naprej je vse skupaj zame že navadna politika.
V tolažbo našemu predsedniku pa spodnje fotografije Tempeljskega griča (zadevo si bo nekoč lahko ogledal kot običajni turist in ne bo problemov):
vse foto: dr. Onyx
Morda izgleda čudno, da na nobeni sliki ni ljudi, kot da bi Tempeljski grič namerno izpraznili. Ampak dejansko tam med mojim ogledovanjem praktično ni bilo ljudi, čeprav je bilo to sredi dneva.
Sploh je današnji Izrael z njihovo različico Berlinskega zidu ter stalnimi spori s Palestinci lep dokaz, kam lahko pripelje sovraštvo. Odkar se je začela prva vstaja Palestincev (Intifada) nekje konec 80 let prejšnjega stoletja ter so se pojavili teroristični napadi (zlasti v Jeruzalemu), ki so napolnili svetovne medije, je Jeruzalem takoj izgubil primat prve turistične destinacije na svetu, kot stičišča različnih kultur, religij in temelja zahodne civilizacije, kjer se je nekoč dobesedno trlo turistov iz celega sveta.
Danes tja zaidejo samo še redki in kot turist se počutiš na nek način nelagodno, ker si takoj opažen in tarča raznih prevarantov in kvazi turističnih vodičev. V bistvu je še najboljša taktika ta, da se čim bolj stopiš z okoljem, skriješ razpoznavne znake turista, a hkrati ne smeš izgledati preveč podoben eni izmed sprtih strani.
Preberi še:
- To je rop by dr. Onyx
Se želiš naročiti na blog? 
