Prosti pad

By dronyx

Pred skoraj letom dni sem pisal o “Potopu vzajemnosti“. In danes? Kamor pogledaš je zopet vse samo rdeče.

Poleg mene ima sedež neka banka, kjer borzni posredniki gledajo v paralelno postavljene LCD ekrane na katerih se vrtijo številke in ki izgledajo kot prizor iz filma Matrica. Šefi jim očitno zanalašč niso montirali na okna zavese, da lahko mimoidoči spremljamo delavce kot ribice v akvariju (morda je v ozadju kakšen simbolni pomen v smislu transparentnosti poslovanja, odkritih kart…). Njihov izraz na obrazu pove vse.

dr. Onyx še naprej odločno podpira akcijo STOP WEB POLLUTION.

2 Responses to “Prosti pad”

  1. dr. Onyx pravi:

    Pravi računski biserček s tem v zvezi je danes komentar Mihe Jenka v Delu pod naslovom “Po poku balona”. V njem je avtor izračunal, da je v zadnjih dneh na Ljubljanski borzi izpuhtelo kar 1.7 milijarde €, kar znese 5% lanskega BDP in bi zaradi tega morali zazvoniti zvonci (domnevam alarm) v pisarni finančnega ministra Bajuka…

    Crap.

    Avtor je očitno pozabil, da so lansko leto (2007) vrednosti delnic na Ljubljanski borzi baje (ker gre za blog so podatki jasno nepreverjeni) zrasle za 70% in se je tako borza uvrstila v sam svetovni vrh po donosnosti. Po tej otroški linearni algebri bi lahko potem rekli, da se je lansko leto tržna kapitalizacija slovenskih firm, ki kotirajo na borzi, povečala recimo za 6 milijard € in po analogiji bi se morali celo lansko leto v kabinetu finančnega ministra obmetavati z zlatimi palicami in se utapljati v arhivskih šampanjcih iz leta 1848.

    Pri čemer je morda še največji paradoks, da slovenija leta 2007 ni bila na začetku privatizacije, ampak prej proti koncu in da te strme rasti očitno niso povzročili tujci, ampak je šlo za masovno vlaganje domačih vlagateljev, ki so jih privabili visoki donosi in so morda za nakup delnic celo najemali kredite v banki. To pa je zame kot finančnega laika vedno alarmantno in čas za taktični umik (bolje kar beg).

    Glede smiselnosti vlaganja v vzajemne sklade pa sem sam tudi čedalje bolj skeptičen. Ob tako visoki letni inflaciji (5%) in če se bo ta nadaljevala še naprej, večina vzajemnih skladov ne bo pridelala takšnega plusa, da bi pokril to visoko inflacijo, kaj šele da bi vlagatelj kaj pri tem zaslužil. Če je to vse skupaj povezano še z visokimi riziki in nestabilnostjo finančnih trgov je smiselnost nakupa točk vzajemnih skladov še toliko manjša.

    Če kdo potrebuje laičnega finančnega analitika me lahko za drobiž tudi kupi. Za Delo sem kakšno laično analizo pripravljen napisati tudi zastonj.

  2. Ležalnik pika Com pravi:

    Zvoniti morajo predvsem zvonci v pisarnah tistih, ki so vložili svoj denar v delnice na borzi, tudi kaviar se je cedil tam :) .

Leave a Reply