Slovenske železnice so uvedle nov, računalniško podprt sistem tiskanja kart. Nerazumljivo velike plahte, ki si jih moral nekajkrat prepogniti, da so šle v denarnico, so sedaj zamenjale vsaj za polovico manjše karte, kar štejem za dobrodošlo spremembo. Morda največja opazna novost pa so prenosni terminali Casio, ki jih nosijo sprevodniki in ki mislim celo omogočajo plačilo kart s plačilnimi karticami tudi na vlaku.
foto: railway-technology.com
Na začetku se mi zdi, da so se starejši sprevodniki te novosti nekako izogibali, ker sem napravice opazil predvsem pri mlajših, verjetno bolj dovzetnih za tehniko. Danes pa to nosijo že vsi. In če odmislim težave z drobižem, zadeva izgleda kar v redu in predvsem deluje.
Sem pa danes zjutraj naletel na potniški blagajni na smešno situacijo. Ker je na blagajni že nekaj časa opozorilo, da uvajajo nov sistem in za povrh je nova tudi uslužbenka za šaltarjem, ki se je domnevam zadnjih 14 dni uvajala ob pomoči inštruktorice in je šlo vse bolj počasi, sem prišel že kakšnih 15 minut pred odhodom vlaka. In ravno ko pridem na vrsto do okenca, se zaplete. Tiskalniku za izpis kart zmanjka papirja. Gospa gre najprej nekam pogledat telefonsko številko za klic v sili, kar mi je takoj znak, da morda celo prvič menja rolo papirja. Potem ob telefonski pomoči nekako vpiše v program serijsko številko prve karte na novo odpakiranem zvitku in vstavi papir v tiskalnik. Seveda ta postopek izgleda trivialen, problem pa je, ker gre za časovno stisko in kolona za mano se daljša, časa do odhoda vlaka pa vse manj. Ko gospa nekako po vseh mukah uspe vstaviti trak in zapre pokrov tiskalnika, se prižge rdeča lučka na tiskalniku, kar je ponavadi pa slab znak. Zopet klic v sili in za mano že kakšnih dvajset čakajočih. Do odhoda pa samo še nekaj minut. Potem gospa obupa. Tehnični problem izgleda nerešljiv in gremo na vlak brez karte.
Morda bi morale SŽ nekaj malega investirati še v usposabljanje ljudi, ki delajo z novim sistemom. Delo na potniški blagajni je specifično. Pred odhodi vlaka so ponavadi gužve, drugače pa lahko spijejo verjetno tam zaposleni tudi v miru kakšno kavico. Samo papir v tiskalniku pa moraš znati po moje zamenjati miže, kot v vojski razstaviti AK47 kalašnikov. Na desni strani klik, da se odpre pokrov, vzameš ven nosilec traku, namestiš trak, vstaviš nazaj nosilec, zapreš pokrov in stisneš gumb GO. Zadeva mora biti izvedena v nekaj sekundah in delati od prve, ker ljudje v vrsti so živčni in se jim mudi na vlak. Še bolje pa je, če že pred jutranjim navalom preveriš stanje papirja v tiskalniku.
Pričakujem preveč?
11 12 2007 at 10:26
Insert the front end of the bolt cover into the circular grooves in the rear sight base. Apply thumb pressure over the square hole in the rear of the cover; press down and forward until the end of the driving spring guide snaps through the hole. Press GO.
11 12 2007 at 11:22
Moj rekord je 19 sekund.
11 12 2007 at 11:45
Moj rekord je na tla vržena blagajna. Še tista tazaresna, kjer je predal zazvonil, ko si pritisnil “CASH”. Brez heca.
11 12 2007 at 21:20
Hja, moraš vedet, da gre za ajzenponarje! Njih se je modernizacija na široko ognila!
Sem pa zamudil, da bi pizdil čez zastarelost SŽ… imam še shranjeno tisto vozovnico iz debelega kartona formata cca. 1,5 × 4 cm
12 12 2007 at 9:21
Chef: Medtem ko so pri nas gradili avtocestni križ, so očitno naredili križ tudi čez železnico. Ampak danes se vse bolj kaže, da je bila ta taktika napačna. Z avtocestami so pripeljali v državo tudi tranzit in tovornjake, je pa danes že jasno, da onesnaženje okolja ne bo poceni. Vsaj tranzit bi lahko spravili na železnico. Kredite za avtoceste je pa potrebno odplačevati in cestninske postaje Darsa so verjetno edini način (poleg davkoplačevalcev, ki so pa že tako preobremenjeni).