Predsedovanje Svetu (in) EU

Zdi se mi, da imamo pri nas od osamosvojitve in odhoda zadnjega vojaka JLA dalje, pravo inflacijo raznih zgodovinskih in prelomnih dogodkov. Prej pa praktično 50 let ničesar omembe vrednega. Vstop v zvezo NATO in EU, zamenjava valute in sprejem evra, sedaj je na vrsti še predsedovanje EU. Jaz sicer vse te dogodke jemljem v prvi vrsti kot priložnost za politični marketing, podprt z ustrezno medijsko pokritostjo teh dogodkov ob predpostavki, da ti novinarji jedo iz roke (ta bo sedaj težka) in da ni večje blamaže. Kot pa so letošnje predsedniške volitve lepo pokazale na primeru osamosvojitve, ljudje postajajo do vseh teh brezštevilnih prelomnih in zgodovinskih trenutkov počasi indiferentni, neke večje mobilizacijske moči pa itak nimajo več.

Sam sem v primerjavi z povprečnim Američanom, ki ne vidi dlje od lastne lesene ograje, kar se tiče zemljepisa po moje dokaj dobro podkovan. Z lahkoto najdem na zemljevidu Ugando, Burmo ali Velikonočne otoke. Ampak na področju EU je moje znanje verjetno kar primerljivo z poznavanjem Ameriškega predsednika razmer v Iraku. Morda premalo gledam kvize Petra Polesa na državni RTV, ali pa je napaka kje drugje?

Zgolj v obrisih si lahko predstavljam, kako vse skupaj v praksi funkcionira, že našteti vseh članic te zveze pa ne bi znal. Ne vem niti tega, kam Slovenski poslanci EU parlamenta hodijo na zasedanja (možnosti sta verjetno samo dve, ali Bruselj ali Strasbourg), ne predstavljam si, kaj tam sploh počno, kakšna in čigava stališča zastopajo, ali se držijo bolj zase in predstavljajo skupaj Slovenijo, ali se tudi tam razdelijo med Evropske leve, Evropske desne, Evropske sredinske in neopredeljene, ne vem, kakšna je cena kave v EU parlamentu, skratka, to je pri meni čista siva lisa.

O predsedovanju EU in kaj naj bi to pomenilo, vem približno enako. Skoraj nič. Bežno sem nekje zasledil, da se predsedujoče države izmenjujejo na pol leta, zadnja pri meni zabeležena predsedujoča država je bila Portugalska. Kdo sedaj predseduje, nimam pojma. Sem pa skoraj prepričan, da predsedovanje EU ne more biti nek omembe vreden prelomni dogodek, po katerem bi morali na osrednjem letališču Jožeta Pučnika zgraditi še nekaj dodatnih pristajalnih stez zaradi navala turistov iz celega Sveta.

Ali bo lahko Slovenija, kot pol leta predsedujoča država EU, spravila na kolena Nemško gospodarsko, Francoskega kmeta, potopila Antwerpen in Nizozemske nasade tulipanov, odstavila Angleško kraljico? Bomo lahko iz EU zabrisali ven Avstrijo, če ne postavi vseh dvojezičnih tabel in sprejeli namesto nje v druščino Turčijo, Kazahstan ali Belorusijo, s katero nas sedaj (neupravičeno) primerjajo? Ali pa bomo morda teh pol leta samo storitveni servis za prevažanje visokih urednikov unije v najetih Mercedesih in gostitelji raznih slavnostnih pojedin? Ali bomo res poveljevali dvestotim delovnim skupinam? Ali bo bil formalni predsednik EU teh pol leta predsednik naše države, predsednik vlade ali kdo tretji? Bomo uspeli našo notranjo razdeljenost na leve in desne potem plasirati še na mednarodno diplomatsko prizorišče? Bomo imel v tujini za čas predsedovanja kakšne popuste, ker prihajamo iz države predsednice EU?

Toliko vprašanj…

Poglavje zase je zame varnostna in obrambna politika EU. Skoraj neverjetno je, da taka družba držav, ki bi bila domnevam rada upoštevanja vredna svetovna velesila, nima lastne vojske in obrambnih sil, ki bi bile pod enotnim poveljstvom EU. Nato po moje ni in ne more biti vojaška sila EU. Če se Rusija odloči ustanoviti po vzoru propadlega Varšavskega pakta novo vojaško zvezo, kdo preprečuje državam članicam EU, da se ne smejo včlaniti v to novo zvezo? In nenazadnje, koliko vojaških oporišč pa ima EU na ozemlju ZDA? Morda eno samo v Texasu, ali pa še to ne? Na drugi strani pa je Ameriška vojaška prisotnost na ozemlju EU očitna. Naj omenim samo nam bližnjo vojaško letalsko bazo Aviano, pa oporišče Ramstein v Nemčiji in še kaj bi se našlo.

Meni so smešni tudi razni instant domači Sporazumi o nenapadanju, Partnerstva za sodelovanje in kar je bilo še podpisanega podobnega leporečja v smislu stare manire, da se za časa olimpijskih iger prekine vse sovražne aktivnosti. To je zame čista neumnost. Logično je, da si opozicija na parlamentarnih volitvah želi zmage in predsedovanje EU je pač padlo ravno v ta čas, ko se brusi kopije in meče ter ko padajo najhujši udarci in brce pod mizo. Tega ne bo preprečil nobeden sporazum in nenazadnje zakaj bi? To je parlamentarna demokracija in neko kratkotrajno predsedovanje EU res ne more biti razlog, da kar razpustimo opozicijo, ukinemo parlament in v podzemske bunkerje Gotenice pospravimo Rome, neposlušne novinarje, klošarje in kritike oblasti. Na drugi strani pa prenovimo fasado Urada predsednika države in zgradimo neke luksuzne protokolarne objekte. Smo kakršni smo, pa če nas EU take sprejme ali ne.

Za konec naj se v Kennedijevem slogu vprašam, kaj pa jaz lahko storim za predsedovanje EU?

Naj preneham pisati blog, naj postavim na okenske police rože, naj se brijem vsak dan in uporabljam dražjo vodico po britju, naj gledam samo še državno televizijo in poslušam državni radio, naj grem v Center Evropa na Dalmatinovo po prospekte in zloženke, naj grem na cesto mahat z malimi zastavicami EU, ko se bo mimo peljala kolona pomembnežev? Samo povejte mi. Jaz sem na predsedovanje pripravljen. Če sem mahal z zastavico Titu, ko je obiskal Ljubljano, bom pa še tem gospodom.