Kdo bo novi Google?

Zunaj že vse diši po zimi. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo prvi snežinki uspelo spustiti vse do nižin in bo bila zgled še za vse ostale. Na televiziji vrtijo prva oglasna sporočila za zimske gume, nekatere trgovine si nadevajo prednovoletni videz, morda so se kje začele že tudi prve predbožične razprodaje in akcije.

In tudi na internetu nekaj diši. V mednožju medmrežju je čutiti nemir in po optičnih vlaknih se širi vonj veselega pričakovanja. Čedalje več ljudi je namreč prepričanih, da je internet po vseh teh letih hitrega vzpona ponovno zrel, da povije svojega drugega, več milijard dolarjev vrednega otročička, ki ga bodo svetovne borze z navdušenjem sprejele v svoje prve kotacije, ga razvajale in napihovale do onemoglosti. Za prvorojencem Googlom.

Sam internet opazujem skoraj od začetka, ko je kot virus ušel iz laboratorijev CERNa. Takrat, v prvih letih, je internet izgledal kot samo še eden klasični medij, podoben takrat mnogo bolj uveljavljenim časopisom, televiziji in radiju. Peščica ljudi je ustvarjala vsebine, velika večina pa je bila samo pasivni sprejemnik informacij, ki je klikal po raznih spletnih straneh. In s tem, ko je postajalo število spletnih strani na internetu čedalje večje, je nastala hitro tudi potreba po kategoriziranju in iskanju strani ter vsebin. V tistem času so bili glavni igralci imeniki in iskalniki kot so Altavista, Yahoo, Excite in morda pri nas Matkurja.

In potem se je nekje 1999 leta zgodil Google.

Nič revolucionarnega, prvič videnega. Zgolj še eden spletni iskalnik zelo špartanskega videza. Študenta Stanfordske univerze, ki sta ga ustvarila, sta domnevam pozorno opazovala ostalo uveljavljeno konkurenco tistega časa in zadevo naredila pravilno. Tako zelo pravilno, da so ostali iskalniki očitno izpadli v očeh večine uporabnikov napačni. Pa čeprav so imeli leta prednosti in bili pionirji iskanja informacij po spletu. Če k temu dodam še inovativni pristop do oglaševanja in posledični uspeh na borzi, je zgodba o uspehu napisana.

Ampak danes, leta 2007, je internet bistveno drugačen, kot je bil še desetletje nazaj. Dostop do tega medija ima že praktično milijarda ljudi, kar je zame skoraj nepredstavljivo. Število širokopasovnih dostopov strmo narašča iz leta v leto. In desetletje praktično pomeni spremembo generacije. Desetletniki iz leta 1997 so danes dvajsetletniki, takratni dvajsetletniki so že tridesetletniki. Če danes postavite pred srednješolca ali študenta časopis, televizijo in računalnik povezan v internet, prvi dve opciji sploh nista več opciji.

In te generacije, v ritmu katerih danes diha in živi svetovni splet, niso več samo pasivni sprejemniki informacij, ampak svetovni splet tudi aktivno ustvarjajo, se z njegovo pomočjo družijo, učijo, zabavajo. Številke pa impresivne. Število ljudi, ki piše bloge, se druži v različnih socialnih mrežah in navidezno živi v virtualnih svetovih se samo strmo dviga. Vse se podvoji v pol leta.

Če je bil Google otrok prve faze evolucije interneta, kjer so ljudje informacije predvsem iskali, potem predvidevam, da bo drugi zlati otročiček interneta ustvaril idealno svetovno digitalno igrišče, kjer bo živelo svoje digitalne sanje in virtualno umiralo stotine milijonov ljudi. Tako kot v času googla, so področja zanimanja in potrebe ljudi že začrtana in znana. Vprašanje je samo, komu bo uspelo pravilno povezati vse skupaj in prepričati večino uporabnikov spleta, kot je to uspelo leta nazaj googlu.

Da bo šlo za ogromen posel, mi je jasno, ko opazujem obnašanje nekaterih, ki so zabredli pregloboko v digitalno močvirje, oziroma jih je gravitacija spleta, zlasti možnosti zabave in druženja, pritegnila (pre)močno nase. Opažam simptome, ki so znamenja klasične zasvojenosti in to je za posel samo dobro. To vedo kmetje v Afganistanu, ki gojijo mak na poljih za pridelavo opija, vedo preprodajalci drog v lokalni diskoteki, ve tobačna industrija, vedo izdelovalci žganih pijač in nasploh alkohola ter nenazadnje, to vedo tudi proizvajalci plastičnih dildov.

Katero področje bo ustvarilo novega googla, ne vem. Če bi moral izbirati med blogosfero, socialnimi mrežami in 3D virtualnimi spletnimi svetovi, potem bi svojo stavo položil na virtualne svetove (Second Life, Kaneva …) Vse žetone na eno samo polje. In verjamem, da se da to, kar je danes blogosfera in kar so socialne mreže, preprosto in neboleče integrirati v virtualne svetove. Dva klika z miško in nekaj fuzijske kode.

Vsak, ki je kadarkoli odigral kakšno mrežno računalniško igro ve, kako resnično lahko izgleda digitaliziran svet. Nenazadnje, če bi si vzel nekdo čas, veliko časa, bi lahko ustvaril digitalno kopijo resničnega sveta. Digitaliziral vsa mesta do zadnjega zaselka. Pri čemer so potem tu še fantazijski svetovi. In v takem virtualnem svetu jaz ne vidim priložnosti za zaslužek samo za abotne reklame, ki jih je splet že tako ali tako prepoln. Turistični vodiči bodo lahko po digitaliziranih svetovih in virtualnih galerijah vodili nedeljske spletne turiste, jezikovni tečaji bodo potekali prek spleta in učitelj bo lahko tečajnike vodil po navideznem svetu, kjer bodo izpopolnjevali znanje jezika na resničnih primerih v digitalnem svetu, ki bo živel paralelno življenje, pojavljale se bodo radijske postaje navideznega sveta, nekateri bodo odpirali virtualne posvetovalnice in navidezna zdravilišča za prave digitalne odvisnike.

Bistvo vsega pa zasvojenost.

Če boš želel biti v virtualnem svetu uspešen, spoštovan in cenjen, boš moral nameniti ogromno časa razvoju digitalne osebnosti, vzpostavljanju stikov in na sploh virtualni socializaciji. Vzorci, ki veljajo v resničnosti, se lahko praktično ena na ena preslikajo v virtualne svetove. In tako bo čez čas imel vsak zemljan vsaj dve identiteti, pri čemer je prednost digitalne persone ta, da si nesmrten. Tudi če te pokončajo virtualni zlikovci, odpreš nekje drugje svoj nov avatar, si nadeneš novo 3D podobo z gladkimi teksturami, in zopet začneš od začetka. Kupiš digitalni košček zemlje, iz kataloga izbereš malo 3D digitalno hiško za začetnika, o kateri si že celo življenje sanjal in v kateri lahko najde svoj prostor pod digitalnim soncem nenazadnje tudi ta blog. In potem greš ven, v širna prostranstva, izpopolnjevati svoj digitalni jaz. Vsak trenutek pa si lahko na zaslonu prikažeš statistiko, kako uspešno napreduješ. In če se da tu služiti še denar, toliko bolje.

Ob pol štirih po nasem času se odpreta v ZDA casinoja Nasdaq in Wall street. Potrebno bo kupiti žetone in počakati, da se kroglica na ruleti ustavi. Jaz sem mojega pujska že razbil. Glede nakupa žetonov pa sem še v dilemi.

Tags: kaneva, second life, virtual world