Odčalarjeva analitika

Ta mesec je moje življenje usodno zaznamoval Pi.roman. Bolje rečeno njegov prispevek na blogu, kako si nastaviš statistiko obiska z Google Analytics. Če ga peče Vest, je prav, da je temu tako in to je edina smiselna reakcija.

Jasno mi je, da sem kot politik usodno odvisen od priljubljenosti med volilci. Torej je logično, da moram spremljati “volilni utrip“. Do zadnjega volilca natančno. In googlova storitev se mi je zdela idealna za te potrebe.

Na začetku meseca zadevo po navodilih vklopim na svojem blogu in začnem spremljati obisk. Od tu so pa šle stvari samo še navzdol.

Odkar sem namestil očalarjevo analitiko, pol dneva preživim v številkah, gledam statistiko, od kje so kliki, ali padajo, kako naraščajo, zakaj naraščajo, kdo me klika v Los Angelesu, celo napisal sem program, ki avtomatično v excelu obdela statistiko tako, da izloči napačne zadetke, torej statistične napake iz raznih nemogočih krajev kot so Maalaen na Norveškem, Vaasa nekje na Finskem, Toronto nekje v ZDA, Istanbul nekje na Bližnjem vzhodu, da ne naštevam naprej.

Ti posamični kliki so očitno statistične napake, ki so za politika nepomembne.

Poleg tega opažam, da se Siolov blog zelo dobro ponuja pajkom firme Google, ki iščejo dan in noč povezave na spletu. Če napišeš neko ključno besedo za naslov prispevka na blogu, ni vrag, da bo naslednji dan ta stran najdena kot prva za to ključno besedo.

Torej, če sem malce zloben in to tudi sem, če vsi napišemo prispevek z naslovom “Janez Janša“, potem bo google na to ključno besedno zvezo najprej našel nekaj sto blogov. Ali vidi kdo tu dobro idejo za šalo dneva (to so v ZDA baje že naredili Georgu Bushu)?

Jaz praktično spremljam dnevno vsak klik do hiše natančno. Kako to deluje, ne vem. Samo na zemljevidu mi očalarjeva analitika praktično prikazuje manjša naselja, za katera nisem nikdar slišal. Recimo kraj Buc. Kdo bi si mislil, da je to v Sloveniji? Ali recimo Rakek in Sveti Lenart?

Če povem po pravici, doma nimam interneta in ga ne pogrešam, ker se zabavam z drugimi rečmi. Zato ni objav popoldan, čez vikende in praznike. To sem vzel v zakup in s tem moram živeti. Blog pišem v službi za zabavo, da hitreje mine čas. Medtem ko gredo drugi na kavo, malico ali na WC brat časopise, jaz kaj napišem ali pokomentiram. Vedno imam v firefoxu odprtih 10 oken ali več, prav tako uporabljam RSS, da dobim vse novosti direktno na namizje.

Ker sem predsedniški kandidat, si ne upa nihče niti pisniti, ker bi šlo takoj za napad na kandidata širših političnih razsežnosti, ki bi se preselil na spolzko polje večjih medijev. Tega si pa nobeden resen politik ne želi. Razen mene, ki potrebujem nujno glasove.

Na mojem blogu opažam, da imam vedno prek 50% povratnikov. Statistika ne pozna milosti. To je zelo primerljivo s stanjem v slovenskih zaporih.

Recimo analitika za včeraj, 14.03.2007.

290 primerkov je pogledalo 510 strani. Od tega je bilo 8 padalcev, ki jih je moj program za analizo pobrisal, ker gre za statistične napake, nevredne omembe in resnejše analize. Novih obiskovalcev imam 54%, povratnikov je 45%. Predvidevam da se kot novi štejejo tudi vsi povratniki, ki uporabljajo spletne kavarne, ali pa jim ponudnik dostopa menja IP število. Neposredno prek googla imam samo 14% obiskovalcev.

Kot sem že večkrat napisal, so še vedno nepojasnjena skrivnost kliki iz Los Angelesa, ker ne gre za posamične primere. Včeraj jih je bilo recimo 15. Vedno pa prek 10.

Ko statistično obdelam vse podatke, pridem na številko, ob kateri se lahko samo zjokaš. Jaz sem psihično uničen, več ne jem, ne spim, doma se mi vse podira, šef mi grozi z odpovedjo, Eva Irgl me ne mara, ker se hecam iz krilatice “Gospodarstvu gre dobro, veselite se”, ne mara me obrambni minister, ker zbijam šale na račun Očetnjave, ne mara me dr. Virant, ker mi vsak mesec ukrade za 150 novih evrov starih potnih stroškov in seznam se še nadaljuje.

Včeraj sem prišel k sodelavki od zadaj. Ukvarja se z zelo pomembnim projektom. Vprašam jo, če ima minutko časa. Odgovori, da si ga bo pač vzela, če je tako nujno. Prosim jo, naj začene internet brskalnik in vpiše dronyx.blog.siol.net. Naredi tako, kot rečem.

Potem ji razložim, da imamo neke težave z informacijskim sistemom, ker je prišlo do napake v ActiveX kontrolniku spletnega brskalnika zaradi tako imenovane prekoračitve medpomnilnika ter da naj stran vsakih 10 minut osveži. Težave bodo predvidoma do naslednjega meseca odpravljene.

Letim na svoj računalnik, odprem konzolo očalarjeve analitike in spremljam zadetke. NE NARAŠČAJO. KAKO JE TO MOŽNO? Vprašam sodelavko, če je res kliknila gumb OSVEŽI. Pravi da DA. Potem se spomnim, da očalar osveži analitiko na eno uro.

NE ME BASAT. KAKŠNO URO? SAJ NISO NORMALNI.

Jaz sem politik. Jaz potrebujem ažurne podatke. Večina si ne predstavlja, kako se politik počuti, ko mu število zadetkov v glavo pade iz 800 na bednih 270.

To je tako, kot da ti odteka kri pri živem telesu. Življenska energija usiha, čedalje bolj si “švoh”, veš da moraš ukrepati, pa ne veš kako. Zadetki pa nezadržno padajo.

Očitno se bo moral pojaviti še eden poklic prihodnosti, psiholog za strte predsedniške kandidate, ki jih nihče ne bere in voli.

Sedaj razumete, kako težko je biti politik?

Jaz sem psihično uničen, več ne jem, ne spim, doma se mi vse podira, šef mi grozi z odpovedjo …

Sedaj razumete, kako težko je biti politik?

Jaz sem psihično uničen, več ne jem, ne spim, doma se mi vse podira, šef mi grozi z odpovedjo …

Sedaj razumete, kako težko je biti politik?

Zakaj se politiki neprestano ponavljajo? To pa je tema že za kakšen nov prispevek, mar ne?

Pi.roman, prosim objavi še navodila, KAKO SE OČALARJEVA ANALITIKA varno ODSTRANI IZ BLOGA.