Spoštovani Microsoft,
dovolite, da vam dam na vpogled kompilacijo nekaterih mojih pogledov na problematiko izbire programske opreme in reklamiranje le te v medijih.
Prvič.
Zame je še vedno povsem nesprejemljivo, da se javni uslužbenci pojavljajo v reklamah dobaviteljev oziroma prodajalcev. Saj bi čudno pogledali tudi, če se na reklami za operacijske mize pojavi kirurg, ki je sodeloval v razpisni komisiji ali če bi recimo v reklami za oklepnike nastopil sam obrambni minister ali načelnik generalnega štaba ali ne?
Drugič.
Za srednješolski pouk računalništva, kjer se odigra kakšne karte, morda nekaj pove o osnovah operacijskih sistemov, mapah in datotekah, nariše kakšen trikotnik in ga zapolni z barvo po izbiri ter na koncu v urejevalniku besedil poravna odstavke, kaj odebeli ali napiše kurzivno ter za kremo na torti za konec uvozi še kakšno sliko v besedilo (lahko iz prejšnje vaje narisani trikotnik), je več kot dovolj Linux in OpenOffice.org in tu mislim da ne more biti nobene dileme.
Tudi če Microsoft vso programsko opremo za šole kar podari.
Tretjič.
Odločitev za izbiro programske opreme ne more biti neznanje IT oddelka, ker potem imamo lahko namesto katerekoli pisarniške zbirke na osebnih računalnikih za urejevalnik besedila samo navaden Notepad.
Sam zagovarjam to, da se izbere oprema glede na namen in to najceneje (seveda je tu mišljena polna cena skupaj z vzdrževanjem in skritimi stroški), kar je za dan namen možno dobiti.
Za večino delovnih mest v državni upravi in upam si trditi tudi v tako imenovanem gospodarstvu bi povsem zadoščala odprtokodna rešitev z Linux in OpenOffice.org, seveda bi pa potem bilo potrebno kupovati kompatibilno strojno opremo, ker ni rečeno, da je vsa strojna oprema, ki obstaja na trgu, podprta.
Četrtič.
Za domačo uporabo je Linux za večino “resnih” uporabnikov nesprejemljiva možnost, ker večina računalniških iger deluje pod sistemom DirectX za Microsoftove operacijske sisteme in ker za veliko ostale strojne opreme in dodatkov, kot so recimo fotoaparati, kamere, optični čitalniki, tiskalniki in tako naprej preprosto ni ustrezne programske opreme ter gonilnikov. Teh pa ni zato, ker je pač pri domačih uporabnikih Linux premalo razširjen in obvladuje predvsem segment trga strežnikov.
Petič.
Glede piratske opreme, tudi Microsoftove, ki se uporablja praktično povsod doma in gre številka verjetno v 100.000 ali še več kosov v skupni vrednosti verjetno nekaj 10 milijonov evrov … (govorim jasno za Slovenijo)
Miscrosoftu in še komu verjetno to dejansko ustreza, ker tako dobi bazo uporabnikov programske opreme, ki potem tudi v službah zahteva enako opremo, sicer ne zna ničesar. To, da bi se kdo kdaj naučil kaj novega ali pa dobil delovno knjižico in prisrčne pozdrave kadrovske službe nima smisla govoriti.
Sam sem videl že (pre)veliko domačih računalnikov in na njih praktično vedno XP + zadnja različica MS Office + Acrobat polna različica, ker niso vedeli, da je Acrobat Reader dejansko brezplačen, običajno polna različica Adobe Photoshopa zato, da lahko doma otroci spremenijo resolucijo fotografijam (kar je za poznavalce smešno samo po sebi) in tako naprej.
To so dejstva in kljub vsemu hrupu raznih BSA, je pač pri nas tako, ker BitLordi in BitTorrenti delajo noč in dan in je vse ta oprema nekaj klikov stran brezplačno. O ponudnikih dostopa v internet ter odstotkih, ki jih zasede promet vrste P2P, nima smisla niti govoriti in BSA tudi kakor vem o tem molči.
Če bi nekdo resno to preganjal, Microsoft VE, da bi potem ljudje namesto investicije 1000 evrov za programe iz lastnega žepa nameščali Pingo Linux in OpenoOffice. In potem bi čez čas verjetno tudi Vista, XP in MS Office po službah postala rariteta in ne pravilo.
Šestič.
Kar se tiče državne uprave delam več kot 12 let za to ekipo in nekaj let sem bil celo edini informatik za 100++ ljudi, 5+ strežnikov in državotvorni resor. Nekaj moram torej že poznati in ne govorim kar na pamet.
Delovne postaje so dejansko pretežno vse XP, 2000 ali še Win98 plus MS Office zaradi zgodovine, ker je pač tako vedno bilo in sistem kot je državna uprava se upira spremembam. Poleg tega ni bilo nikdar nikakršne resne iniciative, da bi se to spremenilo, čeprav je tudi res, da postajata OpenOffice in Linux šele zadnja leta resna alternativa Microsoftovim produktom.
Na strani strežnikov je situacija bistveno drugačna, jaz sem imel Windows 2000 strežnik samo za distribucijo protivirusnih programov, Lotus Notes se večinoma seli na Linux strežnike, ker bolje izrabljajo strojno opremo in niso toliko napadani z virusi in ostalo zlonamerno kodo, sam sem pa zagovarjal in to še vedno zagovarjam platformo Novell Netware (Sedaj SLES – suse linux enterprise server) plus Zenworks za LDAP imeniški in datotečni strežnik ter nadzor in administracijo delovnih postaj ter imaging. Klasični aplikacijski strežniki in spletne storitve pa večinoma tečejo tako kot povsod drugod na Linux strežnikih.
Sedmič.
Kakor mi je znano, EU podpira prehod na odprtokodne rešitve, ker so stroški na dolgi rok bistveno nižje, hkrati pa je danes ta oprema dovolj zmogljiva, da zadosti večini potreb.
Osmič.
Kar se tiče vodje informatike Gimnazije Bežigrad je pa tako.
Sam dvomim, da je kdorkoli tako nor, da bi se dal brezplačno slikati za neko reklamo in se nositi po zobeh. Torej domnevam, da je za to dobil plačilo. To pa mora po mojem mnenju takoj pomeniti obravnavo komisije za preprečevanje korupcije.
Tak način preprosto ne sme postati sprejeta praksa.
Ker gre za košarkarja je morda nekoliko bolj razumljiv izraz za prekršek, ki ga je storil, “TAPKANJE“, oziroma morda lepše napačno vodenje žoge.
Devetič.
Kadar se želim zares nasmejati od srca in brezbolečinsko umreti od smeha, vzamem v roke naloge iz informatike raznih netehničnih fakultet kot so organizacija, pravo, upravne vede, ekonomija in podobne.
Običajno mora v nalogi študent odpreti Wordov dokument, odpreti drug Wordov dokument, kopirati besedilo med dokumentoma, vstaviti prelom strani in shraniti prvi dokument pod imenom drugega. In za to dobi 10 točk.
Dodatnih 5 točk je vredna naloga, kjer študentka z miško nariše trikotnik in ga zapolni z barvo po izbiri v Paintbrushu.
Dodatni dve točki dobi študentka, če slikico potem še pravilno natisne na tiskalnik (pravilna rešitev je meni Datoteka, potem Natisni in študentka ne odklika možnosti Tiskaj v datoteko).
Kje te fakultete dobivajo profesorje za informatiko? Na tržnici? Ne resno, kje se sploh dobi učitelje informatike in kaj so ti ljudje po izobrazbi?
Desetič.
Zgolj dve besedi o Visti, ki jo sploh nisem še videl v živo.
Windows XP so dober operacijski sistem in kdor trdi nasprotno ima morda tudi prav. Windows XP so kompleksen kup programov, ki [žal] niso samo operacijski sistem. Windows XP je podvržev napadom hekerjev in je zelo ranljiv.
Ker Windows Vista očitno ni nov operacijski sistem in temelji recimo na sistemu Windows 2003 strežnika (ki temelji na NT, Windows 2000/XP) z dodanim novim grafičnim vmesnikom in še nekaj funkcionalno vizualnih malenkosti pomeni, da bo vsekakor dober operacijski sistem, ki pa je še vedno kompleksen skupek programov, ki bodo podvrženi napadom spletne skupnosti hekerjev.
Če Microsoft trdi drugače … Bomo preverili čez pet let v nadzorni plošči POPRAVKE. Se upate stavit? Enako je bilo z Windows 3.5, NT, 98, ME, 2000, XP in za vse te operacijske sisteme so ljudje iz marketinga trdili, da so končno varni in zanesljivi in da se stroški lastništva zmanjšajo vsaj za 30%. Po tej logiki, bi moral sedaj za vsako licenco že dobiti skoraj denar nazaj od Microsofta.
Jasno, 2014 pa zopet prihaja povsem nov operacijski sistem, ki bo bistveno bolj stabilen in varen od Viste. To pa je Deja Vu, ki ga iz Redmonda poslušamo že skoraj dve dekadi.
Eric Cartman jr.
South Park Elementary
Napisano z OpenOffice.org 2.1
Preverjanje črkovanja mi nikakor ne dela, zato napake v besedilu. Če kdo ve kako se to usposobi z besedo na plan.
13 02 2007 at 10:36
Preverjanje crkovanja sem jaz ponavadi uredil tako, da sem iz OOo strani (trenutno [url="http://wiki.services.openoffice.org/wiki/Dictionaries#Slovenian_.28Slovenia.29"]TALE[/url]) potegnil slovar in deljenje besed (torej “pack”).
ZIP datoteko razsiris v “c:\Program Files\OpenOffice.org 2.1\share\dict\ooo\” (ce je OOo posnet na standardno lokacijo).
V tej mapi poisces datoteko “dictionary.lst”, jo odpres z Notepadom in na koncu dodas sledeci vrstici:
DICT sl SI sl_SI
HYPH sl SI hyph_sl
Sedaj pa v programu OOo nastavis crkovanje po standardni poti.
Aha, jaz uporabljam anglesko verzijo OOo, torej slovenskega slovarja v privzetem stanju ni zraven.
13 02 2007 at 10:43
No, sem pa sedaj ugotovil, da obstaja tudi Čarovnik za namestitev pisav.
OOo :: Datoteka :: Čarocnik :: Namesti novo pisavo
13 02 2007 at 12:38
Z čarovnikom deluje nameščanje črkovalnika, je pa pogoj internet, ker prenese slovar iz interneta. Sicer sem pričakoval, da bi to slovenska različica imela privzeto nameščeno, naj pa bi bilo v različici 2.3
So me pa opozorili, da na pravni fakulteti domnevno sploh nimajo informatike kot predmeta, kar mi je pa potem nekoliko logično, zakaj ima ta kade toliko težav z računalniki in zakaj mnogi uporabljajo prazgodovinski IBMov urejevalnik besedil DW5.
Škoda. Morda jim ne bi škodil kakšen semester, samo toliko, da se naučijo delat z miškami.
13 02 2007 at 12:41
Očitno se pa da tudi v urejevalniku WordPress aktivirati črkovalnik (vsaj angleški, dokler Siol ne zamenja privzetih nastavitev) v Firefoxu z kombinacijo tipk ALT + SHIFT + N.