Za Ižance pretežko križišče

Jaz se občasno peljem v Ljubljano čez Ig in pred dnevi je res zelo malo manjkalo, da bi se zaletel in to ne po moji krivdi. Razlog pa očitno nepoznavanje pravila vožnje v križišču enakovrednih cest.

Ko se pripelješ iz smeri Podpeči proti Igu je ob cesti lepo vidna tabla, da sledi križišče enakovrednih cest.

Teoretično v takem križišču pogledaš desno in če ti iz tvoje desne ne prihaja nobeno vozilo, imaš ti v križišču prednost in lahko zaviješ. Teoretično seveda!

To isto križišče pa iz leve strani, torej iz smeri Iga, izgleda takole:

Tudi tu je znak dokaj dobro viden, čeprav ga bo kmalu prekrilo listje. Vendar grdi trik tega križišča je v tem, da imaš, če nisi pozoren na prometne znake, ob cesti iz te smeri občutek, da si na prednostni cesti in da imajo vozila, ki ti prihajajo iz tvoje desne, trikotnik za odvzem prednosti.

Jaz sem tako pripeljal iz Podpeči in zavijal levo proti Igu, medtem pa je iz smeri Iga pripeljal nek manjši obrtniški poltovornjak in to s polno hitrostjo. Samo mojemu pravilu predvidevanja nepredvidljivega in poznavanju te ceste se imam zahvaliti, da sem še pravočasno zavrl, ker sem ocenil, da šofer na moji levi očitno sploh ne ve, da nima prednosti. In ob tem je on mene debelo gledal, kot da jaz ne znam vozit!

Po moje so križišča enakovrednih cest enostavno prevelika eksotika v prometu in ljudje dejansko ali ne poznajo samih znakov (oziroma odsotnost le teh), ali pa ne poznajo pravil obnašanja v takem križišču. Sploh nevarni pa so primeri križišč, kot je ta na sliki, kjer ena cesta res izgleda na prvi pogled kot prednostna. In kakor sem se pozanimal, je bilo v tem križišču dejansko že precej nesreč.

Zato jaz res ne razumem, zakaj vztrajajo s tako prometno ureditvijo, ki jo šoferji očitno ne razumejo! Zakaj ne bi enostavno te znake umaknili in iz smeri Podpeči postavili trikotnik, pa problem prezahtevnega križišča za Ižance elegantno rešen?

Frizerska šola za striženje ovac

Pred leti si lahko praktično v vsaki trgovini z vrtnimi pripomočki kupil močno koncentriran strup za plevel. Potem je nekdo očitno ugotovil, da nekateri posamezniki s tem strupom ravnajo neodgovorno in so sprejeli predpis, po katerem moraš za nakup strupa za plevel imeti opravljene neke tečaje oziroma imeti morda celo licenco, pa ne glede na to, če ga potrebuješ samo malo stekleničko za par kvadratov na vrtu.

Upam da mi ni potrebno posebej razlagati, da se da dobiti takšen strup za plevel tudi po drugih kanalih brez kakršnih koli izpitov in praktično v poljubni količini. Samo poznati moraš ljudi, kot je Ellis Boyd Redding iz filma Kaznilnica odrešitve (The Shawshank Redemption), torej ljudi, ki so sposobni priskrbeti praktično karkoli, samo če si to pripravljen ustrezno plačat.

Zadnjič sem govoril z nekom, ki goji med drugim tudi ovce. Obiskal naj bi ga kmetijski inšpektor in mu nekaj težil, če ima izpit za striženje ovac, ker baje tudi tega ne moraš početi brez ustreznega papirja. Ne vem pa, če kje obstaja frizerska šola za striženje ovac ali bi bil dovolj samo kakšen hitri tečaj? Tudi ne vem, česa se zakonodajalec boji, če bi ovce strigli ljudi brez šol? Jih skrbijo samo frizure, ali še kaj drugega (recimo dodaten popoldanski zaslužek za razne predavatelje in kvazi strokovnjake)?

Če so umetna gnojila pri nas še vedno dostopna v prosti prodaji, bi po moje veljalo razmisliti, da se te ključne sestavine za izdelavo zelo močnih eksplozivov po hitrem postopku umaknejo iz trgovin, kajti norveški desno usmerjeni krščanski fundamentalist Breivik je pokazal, da se da s pomočjo umetnih gnojil, nekaj dizla in trdne volje dobesedno porušiti cele stanovanjske četrti in ne samo malo pognojiti nasad paprike ali fižola, kot naivno mislijo ljubiteljski vrtičkarji brez znanja osnov kemije.

Hkrati pa bi jaz še predlagal, da se na naslednji dopisni seji vlade takoj prepove tudi uporaba hlevskega gnoja! Za vsak slučaj, če se morda da tudi iz gnoja narediti eksploziv, živčne pline ali kaj podobnega.

Uporaba hlevskega gnoja se sicer zato verjetno ne bi čisto nič zmanjšala, le na črnem trgu bi gnoj precej pridobil na ceni.

Ampak od viška neumnih predpisov itak nikogar ne boli glava oziroma drugače povedano, bolje pet neumnih predpisov preveč, kot eden pameten premalo.

Drugo mnenje

“Sem bil kar malo šokiran, ko sem slišal, da morda revija Lady zaradi finančnih težav lastnika ne bo več izhajala. Jaz sicer prvenstveno berem Novo, Lady pa uporabljam predvsem kot “drugo mnenje” (second opinion).”

Kaj počno s toliko piščančki?

Ob spodnjih dveh posnetkih iz živalskega vrta moram žal načeti po svoje žalostno in neprijetno vprašanje.

Gre za nekakšno ptičjo porodnišnico, kjer obiskovalci živalskega vrta lahko v živo spremljajo, kako prihajajo na svet mali piščančki, razstavljena pa so tudi jajca različnih živali, ki se razmnožujejo z valjenjem jajc. Še zlasti za otroke je ta del živalskega vrta kot kaže zelo zanimiv in hkrati poučen.

Vendar pa nisem čisto prepričan, kakšen je pravi odgovor, če otrok vpraša, kaj počnejo potem s tolikimi piščančki?

Po moje jih dajo za pojest kakšni kači (pa ne tega okrog govort!) in podobnim prebivalcem vrta, ki so višje v prehranjevalni verigi od navadne domače kokoši.

In ob tem sem resno zaskrbljen še za usodo dveh mladih, nadvse simpatičnih pujskov! Povsem možno je, da bosta onadva mogoče končala pri pitonu, tigru ali na roštilju Pri Jovotu kot hrustljava oddojka?

Preberi še:
- Kokošja ovulacija

Joint venture mestnega redarstva

Takole izgleda listek, ki ti ga prilepi na šipo mestno redarstvo, ko ti priklenejo avto z lisicami.

Si pa nekaj komentarja zasluži bonus taxi številka, ki je v obliki žiga odtisnjena na tole opozorilo.

Čigava je ta taxi številka sicer ne vem, predvidevam pa, da gre za neko zasebno taxi firmo in ne za uradno taxi službo mestnega redarstva? Vendar MOL je subjekt javnega prava in je kot tak hočeš nočeš zavezan k nekaterim postopkom, kot so recimo tudi javna naročila.

Po moje je s stališča varuha konkurence in tudi preprečevanja korupcije nedopustno, če se je MOL brez razpisa odločil, katero taxi službo bo natisnil na ta opozorila in jim s tem omogočili lep dodaten zaslužek, ker morajo običajno ljudje v takem primeru na drugi konec najlepšega mesta na svetu urejati problem z lisico na avtu.

Jaz res močno upam, da ima tale joint venture (konzorcij) mestnega redarstva in taxi službe ustrezno pravno pokritje in so izvajalca taxi prevozov izbrali na javnem razpisu, kjer so lahko vse ljubljanske taxi službe enakopravno konkurirale za posel, pa čeprav se morda ljubljanskim mestnim veljakom zdi to čisto brez veze, ker s tem samo ljudem uslugo delajo.

Kakor jaz poznam reči, se sicer take “drobne” usluge plača in ponavadi nekdo pobaše denar v svoj žep.

O taxi službah imam pa nasploh zelo slabo mnenje, podobno, kot o prodajalcih zelenjave.

Poučna igračka

Vsake toliko časa naletim na kakšno otroško igračo, ob kateri težko ostanem čisto ravnodušen. In tale bager iz Ljubljanskega živalskega vrta je ena takšnih.

Zadeva sicer ni čisto zastonj, saj stane tri minute upravljanja stroja en evro, ampak glede na užitke, ki ti nudi, se mi zdi to več kot poštena cena. Bolj vidim problem v tem, da ko enkrat zaštekaš komande in se naučiš prekladat mivko je težko nehat, tri minute pa hitro minejo. Ni mi pa na začetku nikakor uspelo ugotoviti, kje je komanda  za premikanje levo in desno, da lahko mivko prekladaš iz enega konca na drugega, kar je nekako smisel vsega skupaj. In če si bo še kdo privoščil tole zabavo, mu lahko prišepnem tip of the day, da ne bo preveč čudno gledal. Komande za levo in desno ta stroj sploh nima, ampak se moraš sam premikati z nogami, kar pa se mi zdi edina taka večja slabost te igračke, ki je neskončno bolj zabavna od klasičnih slončkov, konjičkov in celo vlakcev.

Danes, ko bi bili vsi otroci radi odvetniki ali ekonomisti, so take poučne igračke več kot dobrodošle. Jaz osebno bi šel še dlje in bi sprejel odlok, da je montaža te naprave obvezna vsaj za vse vrtce (še prej pa bi seveda kupil delnice firme, ki to izdeluje – nalepka Volvo je verjetno samo optična varka).

Ko pa otrok odraste, si kupi svojega prvega Bobcata in z njim služi nekajkrat več od sošolcev, ki bodo doštudirali pravo ali ekonomijo in postali v najboljšem primeru slabo plačani javni uslužbenci. Še bolj pogosto pa z diplomo v žepu ugotovijo, da trg dela išče poleg natakarjev in čistilk samo še upravljavce težke gradbene mehanizacije.

Nakar naš intelektualec izpade nekako takole:

Duck Sauce – Štefka Kučan

Tale kos elektronske glasbe sem prvič slišal na morju in DJ, ki je vrtel glasbo v baru na plaži, ga je zavrtel vsak dan vsaj enkrat, tako da sem po enem tednu znal besedilo praktično na pamet.

Sedaj pa sem tako obseden s to skladbo, da jo prevajam v kleno slovenščino in bom v naši priredbi namesto Barbra Streisand uporabil refren Štefka Kučan. Verjetno bi nekako podobno prevedel besedilo pesmi tudi Branko Gradišnik?

Torej – O God (Štefka Kučan) Duck Sauce remix by DJ Onyx (THX NuckinFuts)!

Feel the rhythm & please buy CD!

Atraktivne slovenske managerke

“Žensko ne moreš soditi samo po videzu. Za resno sodbo jo moraš od zadaj prijet in naprej nagnit.”

Onyxov komentar na izbor najbolj atraktivne managerke

Izpoved nekega tajkuna

“Vse, kar imam, sem nakradel, samo šolo in izpit za avto sem kupil.”

citat iz foruma

Crysis 2

Zaznal zlorabo mojega imena. Maximum perversion, sploh ker je Onyxa v tem primeru potrebno porušit do tal, sicer mission failed.

Upornica Anja K. Tomažin

Tole je še en primer zvezdniškega parkiranja in sicer gre tokrat za Anjo Križnik Tomažin oziroma njen sponzorski Marcedes. Parkirala ga je pa praktično tik za znak, ki (izrecno) prepoveduje parkiranje in ustavljanje.

Verjamem, da ljubljanskim mestnim redarjem ob takih posnetkih naraste pritisk in po svoje jih razumem. Ampak Anja K. Tomažin sigurno zelo dobro ve, kaj naj bi tak prometni znak pomenil in v njenem primeru gre očitno bolj za izraz uporništva, kot pa nepoznavanja predpisov in znakov. Pa še slogan VOZI (in parkira) BREZ SKRBI se lepo poklopi v ta kontekst.

Samo problem je, ker so meni vse te face iz televizije za zgled. Idoli, ki jih poskušam posnemati v vsakdanjem življenju. Tu pa nastopi težava, ker jaz nisem celebrity in meni redarstvo na šipo takoj nalima tisto svoje obvestilo s položnico, čim zagleda takole parkiran avto. In njih čisto nič ne zanima, ko jim razlagam, da tudi Anja s televizije tako parkira.

Se pa moram žal tudi sam posuti s pepelom, ker mi nikdar ni bilo čisto jasno, kakšna je razlika med tem prekrižanim znakom in tistim, ki ima samo eno poševno črto. Kot vse kaže je pa ta znak hujši, ker prepoveduje tudi ustavljanje, medtem ko ena črta pomeni baje samo prepovedano parkiranje. Še vedno pa mi ni jasno, v čem se razlikuje ustavljanje od parkiranja? Mogoče moraš pri ustavljanju pustit motor prižgan (to bi kakšne mestni redar zanesljivo vedel)?

Hitrost norveške policije

Jaz ne poznam vseh okoliščin napada na Norveškem, ampak po tem, kar je bilo objavljeno v medijih in na spletu imam občutek, da je norveška policija zatajila in se odzvala prepozno vsaj kar se tiče streljanja na otoku Utoya.

Eksplozija avtomobila bombe se je zgodila nekaj po 15 uri v središču Osla in razdejala praktično celo četrt, kjer so številni vladni uradi. V tistem trenutku so morali zanesljivo aktivirati vse razpoložljive policijske enote in tudi posebne policijske enote, ki so izurjene za najtežje posege in intervencije. Poročali so tudi, da center mesta varujejo pripadniki vojske.

Storilec se je kot poročajo mediji po napadu odpeljal do trajekta in z njim odšel proti malemu otočku Utoya, ki je v lasti podmladka politične stranke in je od Osla po zračni liniji oddaljen nekje 20 km, po cesti pa še kakih 10 km več. Trajekt na malem otočku sigurno ne pristaja, zato je potreboval še čoln, da se je prepeljal na otok, kjer je preoblečen v policista načrtoval drugi del svojega krvavega pohoda.

Strelski napad na otoku naj bi začel manj kot dve uri po napadu v Oslu. Udeležencev tabora je bilo več kot 700, od tega je morala imeti pri sebi velika večina tudi mobilne telefone, saj so to vendar Skandinavci, kjer je mobilna telefonija nenazadnje začela svoj pohod. Poleg tega v takem primeru ne moreš kaj dosti drugega, kot da se nekam skriješ in čim prej pokličeš pomoč.

Razumljivo je, da je nastala panika v trenutku, ko je začel streljati na udeležence, ampak od 700 ljudi je moral sigurno nekdo obvestiti policijo, kaj se dogaja na otoku. In tu pride pa časovnica, ki jo jaz težko razumem. Streljanje na otoku naj bi trajalo neskončno dolgih 90 minut, torej uro in pol, potem pa se je strelec predal pripadnikom posebne enote, ker mu je zmanjkalo nabojev. Razlaga norveške policije za tak dolg strelski pohod pa naj bi bila, da so imeli logistične težave s čolnom!

Prosim? Logistične težave s čolnom?

Ali ste že slišali za helikopterje? Kakšni čolni? Specialce naložiš na helikopter v Oslu in jih spustiš na otok. Po podatkih na spletu ima norveška policija prav v Oslu stacionirano posebno enoto (Special Units of Oslo Police Department), ki ima v svojem sklopu tudi helikoptersko službo, tako da hardware ne bi smel biti problem.

Jaz se ne spoznam na policijske intervencije, ampak v tem primeru bi bil zame normalen čas od trenutka, ko so prejeli klic o dogajanju na otoku, do trenutka, ko policija prispe na otok nekje 15 do 20 minut, nikakor pa ne več kot pol ure. Otok je od Osla oddaljen deset minut leta s helikopterjem ali še manj, posebna enota pa je kot rečeno morala biti že v pripravljenosti in polno opremljena, saj so imeli dve uri prej teroristični napad v Oslu!

Sem šel prav na splet preveriti, kako hitro letijo helikopterji in po podatkih naše policije je njihov najhitrejši helikopter Agusta A-109E Power, ki ima maksimalno hitrost 311 km/h, vsaj 200 km/h pa letijo praktično vsi iz njihove flote.

Ali so norveški policisti morda mislili, da če strelja policist na udeležence tabora, potem pa je vse v redu in intervencija ni potrebna? Ali pa morda v paniki in zmedi po napadu v Oslu niso vedeli, kaj narediti, ampak take službe kot je policija si panike in zmede ne smejo privoščiti. Za udeležence tabora je morala biti vsaka minuta terorja krščanskega fundamentalista in radikalnega desničarja Andersa Behringa Breivika neskončno dolga.

Sicer pa sem se ob dogajanju na norveškem otoku spomnil na japonski film Batoru rowaiaru.

Amy Winehouse wikipedija

Balkanski primitivci pa res ne morejo nikakor iz svoje kože!

So šli praktično takoj po objavi smrti znane pevke skruniti wikipedijo in to ne svoje, ampak angleško verzijo.

Popravni izpit za biro Sadar+Vuga

O slabi akustiki dvorane Arena v Stožicah je bilo že veliko napisanega in povedanega.

Ne vem sicer, kolikšna je pri tem krivda arhitektov, vendar po mojem mnenju mora biti arhitektura predvsem podrejena funkciji in namenu zgradbe, ne pa da gre pri sodobni arhitekturi predvsem za nekakšno površinsko ekstravaganco, ki mora nujno izgledati vsaj nenavadno, če že ne “out of this world”, kot bi šlo za sceno iz nadaljevanke Battlestar Galactica, sama funkcionalnost pa je potem čisto na psu. In če je bila dvorana v Stožicah projektirana od samega začetka tudi za koncerte in podobne dogodke, je zame to velika in nedopustna projektantska napaka.

Je pa ob vsem tem zanimivo, da je isti arhitekturni biro Sadar+Vuga očitno zmagal tudi na natečaju za izgradnjo nove športne dvorane Portoval v Novem Mestu, ki bo zgrajena za potrebe evropskega prvenstva v košarki leta 2013 in ki naj bi imela podobno večnamensko funkcijo, kot dvorana v Stožicah. Vendar tudi ta objekt je po prvih skicah videti kot kakšna vesoljska ladja, ne pa kot večnamenska športna dvorana za malo mestece ob Krki z nekaj tisoč prebivalci.

Bo pa nova športna dvorana v Novem Mestu lepa priložnost za arhitekturni biro Sadar+Vuga, da opravi popravni izpit iz osnov akustike. Nenazadnje, kot je dejal predsednik Turk, vsak si zasluži drugo priložnost.

Sicer je pa tudi Zidarjev SCT dobil veliko priložnosti za popravne izpite, na koncu pa je gladko pogrnil na “maturi”. Pa še vse popravne izpite smo mu plačevali kar davkoplačevalci.

Test znanja slovenščine

Ne vem, če je tale test znanja slovenščine res mirodajen (morda bolj pravilno relevanten?), ampak če je, potem mi morajo takoj vzeti državljanstvo, ker nisem dosegel niti 50%. Verjetno bi bolje reševal, če bi klikal povsem naključno (oziroma slučajno – če je tako bolj prav?).

Me pa ob tem neizmerno veseli in obenem vzradosti, da lahko svoje neznanje slovenščine s pridom prenašam naprej. Kar pa tudi ni čist prov!